Zadnje objave
- Preskoci ta meni
- Oznanila za 1. dventno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 1. adventno nedeljo
- Oznanila za praznik KRISTUSA KRALJA za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za praznik Kristusa kralja vesoljstva
- Oznanila za 33. nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 33. nedeljo med letom
- SVETE MAŠE PO MOLITVENIH SPOMINIH ZA ŽUPNIJO TEHARJA IN ŽUPNIJO SV. LOVRENC
- Oznanila za 32. nedeljo - zahvalno - za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 32. nedeljo med letom - zahvalno
- Oznanila za 31. nedeljo - zahvalno -za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 31. nedeljo med letom - zahvalno
- Oznanila za 30. nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 30. nedeljo med letom
- Oznanila za 29. nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 29. nedeljo med letom
Duhovna misel za 23. nedeljo med letom
Mt 18,15–20
OPOMINJATI Z LJUBEZNIJO
Pravo bratsko opominjanje je boleče, kajti storjeno je z ljubeznijo, v resnici in s ponižnostjo. Če nam je všeč popravljati druge, to ne prihaja od Boga.
Brata, ki se je zmotil, je treba opomniti z ljubeznijo. Človeka ne moremo opomniti brez ljubezni, brez karitativne ljubezni. Kirurškega posega se ne more narediti brez anestezije, saj bo bolnik umrl od bolečine. In karitativna ljubezen je kot anestezija, ki pomaga sprejeti zdravljenje in privoliti v opomin. Brata je torej treba poklicati na stran in se z njim pogovoriti z blagostjo in ljubeznijo.
Kot drugo, treba je govoriti po resnici. Ne govoriti o nečem, kar ni res Kolikokrat se v naših skupnostih o nekem človeku govorijo stvari, ki niso resnične! To so obrekovanja. Človeka spravijo na slab glas. Govorice ranijo. So zaušnice dobremu imenu tega človeka, so zaušnice srcu tega človeka.
Ko ti kdo pove resnico, je seveda ni enostavno slišati, a če je izrečena z ljubeznijo, jo je lažje sprejeti.
Opominjati je potrebno tudi s ponižnostjo: Če moraš opomniti na tisto majhno napako, pomisli, da jih sam imaš veliko in še večje. Bratsko opominjanje je dejanje, namenjeno ozdravitvi telesa Cerkve. Tam, v tkanini Cerkve, je luknja, ki jo je treba zakrpati. Tako kot mame in babice: ko krpajo, to počnejo z veliko tenkočutnosti. Tako je treba tudi bratsko opominjati. Če tega ne boš storil z ljubeznijo, v resnici in s ponižnostjo, boš užalil, razdejal srce tega človeka, povedal boš še eno kleveto, ki bo ranila; in postal boš slepi hinavec.
Približati se drugim in jih opomniti zahteva pogum in modrost. V prvih časih krščanstva so zelo poudarjali bratsko opominjanje, kar izhaja tudi iz današnjega evangelija. Zanimivo je, da so opominjanje imeli za dobro delo. Če torej vidimo, da brat greši, ne govorimo tega drugim (ne opravljajmo), ampak to povejmo njemu. Če tudi to ne pomaga, ne govorimo o napakah povsod, ampak povejmo to duhovnemu človeku (Cerkvi). Vedno pa prosimo Gospoda, da bi opominjali v ljubezni in nikoli s sovraštvom ali v jezi. Po: E. Mozetič
Fotografije
