Zadnje objave
- Preskoci ta meni
- Oznanila za 17. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 17. nedeljo med letom
- Oznanila za 16. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 16. nedeljo med letom
- Oznanila za 15. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 15. nedeljo med letom
- Oznanila za 14. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 14. nedeljo med letom
- Oznanila za 13. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 13. nedeljo med letom
- Oznanila za 12 nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 12. nedeljo med letom
- Oznanila za 11 nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 11. nedeljo med letom
- MOLITEV ZA SPRAVO -Tone Kuntner
Duhovna misel za 19. nedeljo med letom
Mt 14,22–33
BREZ VERE NE GRE
Jezus ne draži svojih učencev, le naučil bi jih rad česa. To pokaže tudi v viharju. Ni mu bilo potrebno hoditi po vodi. Rad pa bi jim pokazal, kdo on je. Naj se vendar zavedo, da je med njimi Bog sam. A spreobrnjenje se pri apostolih, kot pri nas, ne dogaja ravno naglo. Najprej se prestrašijo in ničesar ne razumejo. Ko pa se jim Jezus spet dobrohotno razodene, ostajajo apostoli pri starem. Peter jih pooseblja, ko namesto da bi prosil, skoraj ukaže: »Gospod, če si ti, mi zapovej, da pridem po vodi k tebi.« Kakšna ponižnost?!!! Hkrati izraža dvom, potem pa še ukazuje. Vse je po starem. Kljub čudežu s kruhom, kljub blagim opozorilom, da niso oni gospodarji Božjega delovanja, Peter narekuje, kako naj se Bog obnaša, da bo on lahko veroval. Jezus se tudi tokrat ne pusti zmesti. Pridi, si misli, saj ti tudi to ne bo pomagalo. Seveda po vodi brez vere ne bo šlo. No, po napornem dnevu morajo učenci vsaj približno priznati, da so le ubogi ljudje, Gospod pa je Božji Sin.
Mar nismo na las podobni učencem. V glavi imamo svoje scenarije, svoje predstave in naročamo Bogu, kako naj jih uresniči. Bog nam vsak dan dopoveduje, da ne bo stregel naši lenobi, naši navidezni skrbi za druge, našemu egoizmu itd. Užaljeni odhajamo in čakamo nove priložnosti, da mu povemo, da se moti. Pričakujemo, da se bo opravičil, potem pa nas preseneti vihar, v njem skoraj prosimo za pomoč in se hkrati razočarani srečujemo s svojo nevero in polomijo. No, pod največjim pritiskom napetih situacij celo rečemo, ti si Božji sin. Potem pa spet po starem izsiljujemo in čakamo rezultatov.
Ne, tako ne bo šlo. Pred Bogom bomo morali priznati, da je on gospodar vsega. Da le on lahko pomiri vihar. Mi smo ubogi učenci, ki ga lahko predvsem prosimo, naj nas vzgaja. Naj nas oklesti pomembnosti in sebičnosti. Naj nam pove, kaj naj storimo. Mogoče je zadosti, če nam od tega evangeljskega odlomka ostane le eno: Da si skušamo reči, Bog je Gospod, mi pa smo njegovi služabniki. Po: E. Mozetič
Fotografije
