Zadnje objave
- Preskoci ta meni
- Oznanila za Binkoštvno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za Binkoštno nedeljo
- Oznanila za 7. Velikonočno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 7. Velikonočno nedeljo
- Oznanila za 6. Velikonočno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 6. Velikonočno nedeljo
- Duhovna misel za 5. Velikonočno nedeljo
- Oznanila za 5. Velikonočno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Šmarnice 2023 - Spet kliče nas venčani maj...
- Oznanila za 4. Velikonočno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 4. Velikonočno nedeljo, nedeljo Dobrega pastirja
- Oznanila za 2. Velikonočno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Radijski misijon na Radio Ognjišče
- Oznanila za 5.postno nedeljo za zažupnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Oznanila za 4.postno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
Duhovna misel za Veliko noč
Jn 20,1–9; Lk 24,1–12
»NISTA ŠE DOUMELA«
Gospod je vstal, grob je prazen. Presenetljiv je konec današnjega evangeljskega odlomka. Tisti, ki so vstopili v prazen grob, še niso doumeli, kaj se je resnično zgodilo. Verjeli so, da Gospoda v grobu ni, a pot do vere v vstalega Gospoda, v Njega, ki je smrt premagal, jih še čaka. Kaj jih bo pripeljalo do vere? Šele srečevanje z Gospodom po vstajenju v učencih prebudi nova spoznanja in resnično vero v živega Boga.
Prazen grob je podoba našega vsakdana. Ob njem sem se spomnil na priliko o Izgubljenem sinu. Spomnimo se, kako je izgubljeni sin zapustil Očeta, zapravil vse premoženje in pristal med svinjami. Šele tedaj mu je seglo do srca, tisto, kar je že imel, a je zapravil. Ko se je spomnil, se je odločil za vrnitev. Ta korak še ni bil korak vere, ampak na poti do Očeta. Oče ga je čakal, da ga objame, poljubi, mu da prstan na roke, sandale na noge in ga obleče v svatovsko obleko. On sam še ni bil gotov, da je Oče res dober, da se splača biti doma. To je bil le prvi korak vrnitve nazaj v Očetovo hišo.
Mar niso nekaj takega doživeli tudi učenci ob Jezusu. Marija Magdalena, Peter in Janez, vsi so kaj zagrešili. Marija Magdalena je verjetno bila javna grešnica, Peter ga je zatajil, Janez ga je imel sicer izredno rad, a verjetno si je moral priznati, da je le nemo stal pod križem in se ni zavzel, da Gospoda ne bi križali.
Korak učencev je bil podoben izgubljenemu sinu. Učitelj je bil mrtev, a oni so začeli spoznavati, da so mrtvi oni, če ga nimajo. Ugotavljali so, da je pri njem tisto več, kar so v življenju iskali. Zato se ne morejo sprijazniti s tem, da so proč od njega. Prva je tekla h grobu Marija Magdalena, da bi Gospoda mazilila. Učenca sta prav tako tekla, ko sta izvedela, da Gospoda ni. Polomu torej sledi spominjanje, spominjanju vrnitev. A tu je šele začetek. Nista še doumela pisma. Da bi doumeli pisma, so potrebovali še nekaj. Gospod jim je moral priti naproti. Srečevanje z njim jim je šele vlilo vero, iz katere so začeli na novo živeti.
Po: E. Mozetič
Fotografije
