02.10.2021

Duhovna misel za 27. nedeljo med letom

folder

Mr 10,2–16

POSVEČENA SKUPNOST

Po Božji podobi ustvarjen človek je narejen tako, da ne more biti sam. V človeškem srcu je ljubezen, iskra podobnosti z Bogom, saj ljubezen povezuje med seboj tri Božje osebe. Ljubezen vedno potrebuje nekoga, da se mu razodene. Večina ljudi na svetu ima »poklic«, da ob svojem času, ko dosežejo duševno in telesno zrelost, osnujejo skupnost, ki ji pravimo družina. O družini je bila napisana cela gora knjig in izrečenih je bilo veliko lepih in globokih misli. Temeljna pa je ta, ki smo jo slišali v prvem berilu in jo je Jezus navedel pred farizeji: »Zaradi tega (zaradi ljubezni, medsebojne privlačnosti) bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.« Iz ljubezni, ki jo nosi v svojem srcu, in iz potrebe, da bi to ljubezen nekomu dal, v zameno pa bi od njega prejel ljubezen, zrel človek zapusti družino, v kateri se je rodil in kjer je odraščal.

V družini ima vsakdo svoje poslanstvo in nalogo. Mož naj bi bil modra glava družine, žena pa njeno srce, ki s svojo prirojeno nežnostjo prinaša v družinsko skupnost toplino, brez katere ni zdrave rasti. Otroci naj bi s hvaležnim in učljivim srcem posnemali vse dobro, kar na starših vidijo. Krščanski zakonci imajo pravico in dolžnost, da vsak zase in drug za drugega prosijo Boga, naj v njih okrepi milost zakramenta svetega zakona. To ni enkrat za vselej sklenjeni obred, ampak neusahljivi vir milosti in moči, ki se mora stalno obnavljati. Otrok raste ob različnih vplivih, predvsem svoje domače družine. Dr. Anton Trstenjak piše: »Večine lastnosti, ki oblikujejo njegov značaj, se otrok naleze že zgodaj v domači hiši, v družini od staršev pa tudi od drugih članov družine. Glavni vpliv, s katerim starši oblikujejo svoje otroke, ni namerna vzgoja, temveč njihovo vsakdanje ravnanje in govorjenje, pri katerem niti ne mislijo, da z njim vplivajo na otroke. Mirno lahko rečemo: glavni zgled, s katerim starši otroka vzgajajo, ni v tem, kaj delajo, kaj govorijo, marveč v tem, kaj in kakšni so.«                                                                                                                                                                                                                                      

Po: S. Čuk, Misli srca