04.09.2021

Duhovna misel za 23. nedeljo med letom

Mr 7,31-37

»ODPRI SE!«

Ozdravljenje gluhonemega potrjuje napoved preroka Izaija, ki v prvem berilu pravi: »Bog sam pride in vas reši. Tedaj spregledajo slepim oči in gluhim se odpro ušesa.«

Hans Urs von Balthasar, eden največji teologov našega časa, ob tem razmišlja: »Ne gre samo za ozdravljenje telesne hibe, ampak za prispodobo za izraelsko ljudstvo, ki dejansko predstavlja celotno človeštvo, ki je naglušno za Božjo besedo.« Ko je Jezus kot popotni učitelj rojakom govoril o skrivnostih Božjega kraljestva, je svoje govore pogosto končal z besedami: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!« »Gospod, odpri nam srce, da bomo pazili na besede tvojega Sina!« se glasi eden od bogoslužnih spevov pred evangelijem. Naša srca morajo biti zorana zemlja, pripravljena sprejeti seme milosti, ki ga seje Bog. Če so trda kot kamnita tla, je vsaka setev brez pomena.

»Odprite vrata Kristusu!« je zaklical sveti papež Janez Pavel II., ko je leta 1978 nastopil službo prvega pastirja in učitelja Cerkve. Ta klic pomeni: Odprite se sočloveku! Odprite se Božji modrosti! Ljudje se preradi zapiramo v ozke kroge svojih družin, sorodnikov, prijateljev, enako mislečih, tistih, ki so nam enaki na družbeni lestvici.

Apostol Jakob nas  v berilu opozarja na nevarnosti takšnega zapiranja, ki je zastrupljalo celo prvo krščansko skupnost. Apostolska dela poročajo, da so bili njeni člani enega duha in srca in da med njimi ni bilo reveža. Pa vendar ni bilo vse tako lepo in tudi ni v nobenem današnjem občestvu.

»Odpri svoje srce!« nas vabi Bog vsako jutro, ko odpremo oči. Bog se nam prvi odpira in želi, da bi se tudi mi ljubeče odprli drug drugemu. Treba je znati pozorno prisluhniti ljudem, ki z njimi živimo ali se z njimi srečujemo, potem pa izreči pravo besedo.

Po: S. Čuk, Misli srca