23.01.2021

Duhovna misel za 3. nedeljo med letom

folder

Mr 1, 14-20

SVETO PISMO—BESEDA BOGA ČLOVEKU

 

Ko bi govoril vse jezike sveta, Svetega pisma pa ne bi živel, nisem nič.

Ko bi imel vse znanje, a se ne bi napajal iz svetopisemske resnice, sem nekoristen.

Nimam kaj svetovati, moje besede bi izpuhtele v praznino pozabe.

Sveto pismo je sidro človeškega razuma, ogenj srčnosti in domovanje ljubezni.

Nobena knjiga, ki je bila kdajkoli napisana, kjerkoli in od kogarkoli, se ne more z njo meriti.

Običajno ustvarja avtor svojo zgodbo tako, da bi jo čim prej predstavil bralcem.

Sveto pismo pa je nastajalo skoraj 1500 let. Kakor da večna beseda, ko se zliva v zgodovino sveta, ne prenaša hitenja. Zvezki Stare zaveze, 46 po številu, so se zlagali večino tega časa. Knjige Nove zaveze, 27 po številu, pa so se rojevale skozi eno stoletje.

Vsebine Mojzesovih knjig, prvih v Svetem pismu, sprva niso zapisovali. Učitelji, navdihnjeni od Svetega Duha, so jih stoletja ustno izročali naslednjim rodovom.

Kakšna kolektivna pamet in volja, da je sleherna Božja beseda ostala živa!

Kakšna ljubezen do nebeškega dvora in njegove trajne govorice!

Sveto pismo je knjiga o Bogu in človeku.

Je večplastno pričevanje, ki vedno znova preseneča z novimi vsebinskimi odkritji.

Ljudje, ki so posebej blizu Jezusu, se zmorejo spustiti v njegova najgloblja spoznanja.

Ni življenjske zgodbe, ki je Sveto pismo ne bi vsebovalo. Knjiga knjig je večno mlada, večno aktualna, večno resnična. Drugače biti ne more.

Ko je namreč avtor dela Sveti Duh, se ponižno srce prikloni nedosegljivemu Učitelju.

Človek izroča svojo majhnost Bogu, da bi se ga dotaknila živa beseda.

Gorečnost Svetega pisma. Sporočilo Božje ustave, ki je življenje.

 

 

Po: Peter Millonig, Zasidran v veri