24.03.2018

Duhovna misel za Cvetno nedeljo

folder

Mr 14,1-15,47

NE SLAVIMO TRPLJENJA, AMPAK LJUBEZEN

»Cvetna nedelja Gospodovega trpljenja« - tako najdemo zapisano v bogoslužnih knjigah Cerkve. S cvetno ali oljčno nedeljo stopamo v veliki teden, ki pomeni vrhunec cerkvenega leta. Slednji pa bo doživel vrh v svetem tridnevju, ko se bomo spominjali Kristusovega trpljenja in smrti.

Seveda kristjani ne premišljujemo njegovo trpljenja kot tako, ampak za njim gledamo in občudujemo Kristusovo ljubezen. Kristus nas tako ljubi, da gre v trpljenje za nas. Kristjani ne poudarjamo trpljenja, ampak ljubezen. Njegova ljubezen se ne ustavi niti pred križem! »Kristus nam razodeva, da je trpljenje sestavni del ljubezni. Kdor ljubi, prej ali slej trpi. Pa vendar nas prav ljubezen prepriča o smislu trpljenja in o tem, da ga moramo preoblikovati« (Pričevanje svetih ikon, 50). Kristusova ljubezen do ljudi je bila križana. Vsaka ljubezen, če je prava, bo morala po Kristusovi poti, morala bo stopiti na križ ali pa ni pristna. Zavedati se moramo, da bo tudi naša ljubezen v nekem trenutku morala stopiti na križ. Pomislimo samo, kolikokrat je križana zakonska ljubezen! Kolikokrat materinska oziroma starševska! Kolikokrat duhovnikova dušnopastirska ljubezen! Pravzaprav ljubezen postane res prava šele, ko stopi na križ!

Prav ob trpljenju se pokaže človekova veličina. Trpljenje je tudi področje skušnjav in ima človek dve možnosti. Zelo pogosto podleže skušnjavi in reče: »Če bi Bog bil, tega trpljenja ne bi dopustil!« Zato Boga prekolne in neha verovati vanj. Druga možnost pa je, da v trpljenju postane podoben Kristusu. Ob trpljenju se v tem primeru pokaže človekova veličina, saj postane podoben Kristusu, ki ljubi do te mere, da se njegova ljubezen ne ustavi niti pred križem. Bolečina je kot talilna posoda: iz nje lahko priteče očiščena plemenita kovina. Lahko pa slaba žlindra.

Po Kristusovi daritvi na križu trpljenje in žrtev nista več sama sebi namen. Odrešenik je iz ljubezni trpel. Vemo pa, da je to, kar je privzeto v ljubezen, iztrgano smrti (prim 1 Kor 13, 8). »Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podelil ime, ki je nad vsakim imenom« (Flp 2, 9). Ker ljubezen ostane, ko vse drugo mine, je Kristusovo trpljenje odrešilno. Tudi mi ne trpimo iz svoje moči kot nekakšni heroji, niti ne trpimo sami, ampak je z nami v trpljenju Kristus, ki je šel pred nami skozi trpljenje. Trpel je, da bi nam zapustil zgled ljubezni.          

                

                                                                                                                            Po: B. Rustja