27.01.2018

Duhovna misel za 4. nedeljo med letom

folder

Mr 1,21–28

KAJ IMAŠ TI Z NAMI …?

Shodnica v Kafarnaumu je bila tisto soboto nabito polna. Po mestu se je namreč raznesla vest, da bo nastopil učenik, ki govori drugače, kot so bili navajeni slišati pismouke.

Pričakovanja so se izpolnila. Poslušalci so strmeli nad novostjo in modrostjo nauka. Sredi razlage, ko je bila pozornost na višku, se je v tišino dvorane nenadoma zarezal divji krik: »Kaj imaš ti z nami, Jezus Nazarečan?!«

Podobne prizore srečujemo pri branju evangelijev še in še. Kakorkoli si jih razlagamo, razkrivajo navzočnost nekoga, ki ne more prenesti Jezusove bližine. Tudi zgodovina Cerkve ve za podobne primere. Pojavljajo se na različne načine in v raznih oblikah, vsi pa imajo isto značilnost – vprašanje, ki kar kriči: »Kaj imaš ti, Jezus, z nami?«  

Enega od njih bi mogli imenovati kletev. Človek se vpraša, kaj sili preklinjevalce, da si izmišljajo najneverjetnejše izraze, ki z njimi blatijo vse, kar je sveto. Ko moramo včasih verni poslušati takšne besede, čutimo, da jih navdihuje sovraštvo nekoga, ki ne more prenesti Jezusove bližine.

Težko si je razložiti drugače. Ko v nekem kraju lokalni duhovnik blagoslovi nove prostore šole ali občinske knjižnice ali podobnega, iz nekih oddaljenih odmevov že slišimo krike: »Kaj pa imaš ti, Jezus, z nami? Kaj počneš na takih dogodkih?«

Zakaj je tako težko priti do potrebnih papirjev za gradnjo novih cerkva, kapel, … Za vsako lokalno pisarno, gostišče ali še kaj pa so dovoljenja hitro pripravljena. – »Kaj imaš ti, Jezus, z nami?«

Je še potrebno naštevati? … Morda pa so ravno ti vsakodnevni pojavi znamenje, da vendarle obstaja nekaj, kar ima Jezus z nami in mi z njim.

Po: F. Cerar