29.02.2020

Duhovna misel za 1. Postno nedeljo

folder

Mt 4,1–11

HUDIČ SKUŠA TUDI VSAKOGAR izmed NAS

Kaj nam želi današnji evangeljski odlomek povedati s predstavljenimi skušnjavami?

Prva skušnjava se izraža kot težnja, da bi vse uporabili zase, da bi vse zaužili. Danes ta skušnjava ne pomeni več, da bi hoteli iz skoraj vsega pripraviti užitno jed, ampak se za nas nakazuje nevarnost, da vse požiramo, da tudi to, kar je sveto, uporabljamo zase. Od vsega moramo imeti neko korist, celo od vere, celo od molitve. Vse se meri po svoji uporabnosti. Vse služi nam in zadovoljevanju naših potreb. Pozabili smo, da bi svetemu pustili, da je sveto, nedotakljivo, nedostopno. Jezus skušnjavca spomni na izrek iz Svetega pisma, da človek živi od vsake besede, »ki prihaja iz Božjih ust« (Mt 4,4). Človekova resnična lakota je duhovna. Živimo lahko iz besed, ki jih govori Bog.

Druga skušnjava je zaznamovana s polaščanjem Boga. Zlorabljen naj bi bil za to, da dvigujemo lastno vrednost. Pri tej skušnjavi je najbolj nevarna zloraba svetopisemskih besed. Hudič skuša Jezusa z napotkom iz Psalmov, da bo Bog ukazal svojim angelom, naj ga nosijo na rokah. Človek lahko zlorabi Boga, da bi pridobil priznanje pri drugih ljudeh. V tem primeru ne gre za Boga, ampak le za lastni ego. Če pa se sveto zlorablja, se uniči to, kar je za človeka najbolj dragoceno. Ta nevarnost je danes zelo velika. Boga se zlorablja za lastni imidž. Uporablja se ga za utemeljevanje lastne zaverovanosti v svoj prav in za postavljanje nad druge. Jezus ni podlegel tej skušnjavi. Nasprotoval je z drugimi svetopisemskimi besedami: »Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga.« (Mt 4,7)

Tretja skušnjava je skušnjava moči. Hudič pokaže Jezusu kraljestva tega sveta. Jezus bi lahko postal gospodar vsega sveta, če bi padel pred hudiča in ga molil. Ta skušnjava je v mnogih pravljicah in zgodbah opisana kot pogodba s hudičem. Človek pridobi na moči, potem ko se zapiše hudiču. Toda takšna odločitev ima tudi svojo ceno. Človek izgubi svojo svobodo in pogosto tudi ljubezen. Postane hladen. V svoji duši umre. Matej vidi to skušnjavo kot najnevarnejšo. V svojem evangeliju želi Jezusa opisati kot tistega, ki se odpove vsej moči tega sveta, se nenasilno odziva na nasilje ljudi in prav na ta način v zaupanju nebeškemu Očetu ohranja svoje sinovstvo.                                                                

                                                                                     Po: A. Grün, Kaj nam omogoča živeti