18.11.2017

Duhovna misel za 33. nedeljo med letom

folder

STRAH PRED BOGOM

Vsi v sebi nosimo strah pred zbližanjem z Bogom; naj si to želimo ali ne, naj to sprejmemo ali ne. Ta ugotovitev nas ne sme ohromiti, kajti ta strah je upravičen po naši človeški naravi. Tudi največji svetniki so vsaj v začetku svojega duhovnega življenja izkušali strah pred Bogom, ki pride v zavest ravno, ko se odločimo Boga iskati ... In to zaradi zbeganosti pred Bogom samim.

Prilika o talentih dobro prikaže, kako nas v določeni meri ta strah pred Bogom zapre v nas same, namesto da bi nas z zaupanjem pognal v Očetove roke. Gospodar, o katerem je v priliki govora, se poda na potovanje in zaupa trem svojim služabnikom delež svojega premoženja. Prva dva se potrudita pomnožiti dobljeno vsoto, in ko se gospodar vrne s potovanja, obema reče: »Prav, dobri in zvesti služabnik, … vstopi v veselje svojega gospodarja.« Ko Jezus govori o veselju, misli na vse življenje Božjega kraljestva, ki je že prisotno (v začetnem deležu) na zemlji. Veselje je za prva dva služabnika, ki sta znala pomnožiti Božji dar, ki sta verjela, da njun Gospod od njiju nekaj z zaupanjem pričakuje. Tretji služabnik pa je prapodoba tistega, ki se je prepustil svojemu strahu. Hitro se je odpravil zakopat talent, ki mu ga je zaupal njegov gospodar. »Zbal sem se in sem šel ter skril tvoj talent v zemljo,« odgovori svojemu gospodu. Je ujetnik napačne predstave o svojem gospodarju, njegov strah ga je premagal: »Gospodar, spoznal sem te, da si trd človek. Žanješ, kjer nisi sejal, in zbiraš, kjer nisi trosil. Zbal sem se …«

Preostanek prilike nam omenja, da ta gospod ni tak, kot se ga njegov služabnik boji … Nasprotno. Toda ta strah je služabnika oddaljil od pričakovanj njegovega gospodarja in ni želel (ali pa se ni čutil sposobnega), da bi pomnožil edini zaupani mu talent. Dejstvo pa je, da v priliki pojem številčnosti zaupanih talentov, ki je različen glede na služabnike (pet, dva in eden), ne izraža različnih stopenj zaupanja s strani tistega, ki kliče. Isto veselje je obljubljeno tistemu, ki je prejel pet, dva ali pa samo en talent … Je tudi nam strah zapravil pot v pristno veselje?

Po: P. Madre, Božji klic