Zadnje objave
- Preskoci ta meni
- Radijski misijon na Radio Ognjišče
- Oznanila za 5.postno nedeljo za zažupnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 5. postno nedeljo
- Oznanila za 4.postno nedeljo za zažupnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 4. postno nedeljo
- Oznanila za 3. postno nedeljo
- Duhovna misel za 3. postno nedeljo
- Podelitev imenovanja za člane Župnijskega pastoralnega sveta
- Oznanila za 2. postno nedeljo
- Duhovna misel za 2. postno nedeljo
- Koledar predvidenih dogodkov v župniji Teharej in župniji Sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 7. nedeljo med letom
- Duhovna misel za 3. nedeljo med letom
- Božične pesmi so odmevale v cerkvi sv. Martina
- Nekaj osnovnih molitev
Podružna cerkev sv. Ane na Vrheh
PODRUŽNA CERKEV SV. ANE
"Božja pot pri sv. Ani na Vrheh nad Teharji, kakor jo moramo pravilneje imenovati, bi najbrž bila ena od pozabljenih in le celjskim ter okoliškim romarjem znanih božjih poti, če je ne bi bila kruta povojna zgodovina, 'ko se je brat dvignil nad brata' in je Kajnov greh trpko zaznamoval tudi naš narod, za vedno zapisala v slovensko zgodovino. V nižje ležečem Bukovžlaku je bilo taborišče, kamor so od maja 1945 naprej vojni zmagovalci zaprli velik del domobrancev in drugih, ki so se uprli komunizmu, ki je tako kot nacizem kruto obračunaval s svojimi nasprotniki. Kraj teh krutih dogajanj je prav pod cerkvijo sv. Ane. Preživeli pripovedujejo, kako so v barakah in za žicami poslušali bitje ure pri sv. Ani. To jim je dajalo tolažbo v mučenjih. Starejši domačini z Vrhov pa vedo povedati o glasni molitvi, ki se je slišala v temnih nočeh do cerkve.
Vrhe imenujejo domačini gručasto in razpotegnjeno naselje na slemenu severno in vzhodno od Teharij. Prav na najbolj izrazitem mestu Vrhov (ok. 352 m nadmorske višine) leži sv. Ana. Ko se popotnik pripelje po celjski obvoznici do Teharij, ga s svojo belino, dvignjena nad župnijsko cerkev sv. Martina, pozdravlja in vabi cerkev sv. Ane, Marijine matere in zato zavetnice vseh mater in žena ter priljubljene priprošnjice v starševskih stiskah in težavah. V teharski fari še vedno velja rek, da 'gredo žene k sv. Ani za otroke prosit', kar pomeni, da so tu vedno molili za rodovitnost, pa tudi v stiskah pri vzgoji otrok.
Teharje in okoliška naselja so od davnine veljala za svobodne kmečke vasi. Domišljija nekaterih zgodovinopiscev je ustvarila zgodbo o celjskih grofih, ki so imeli tu več nezakonskih otrok. Da bi to vsaj malo popravili, so Teharčanom dali plemiške svoboščine. Zgodovina pravi drugače. Teharčani so bili potomci slovenskih svobodnjakov, kosezov, ki so jim Celjani priznali več pravic. Da so tod živeli svobodnjaki, se je poznalo tudi na zunaj, na kmečkih stavbah, ki so bile prave graščine, kar pa je povojna industrializacija z železarno Štore močno prizadela. Ker so bili premožni, jim najbrž ni bilo težko zgraditi prvo cerkev sv. Ane.
Gradnjo cerkve postavljajo v sredino 15. stoletja. Grb celjskih grofov nad glavnim pročeljem ter gotski stavbni členi govorijo v prid trditvi, da je bila cerkev pozidana pred izumrtjem celjskih grofov leta 1456. Pisni viri pa pripovedujejo o 16. stoletju, ko naj bi postavili svetišče. Verjetno je bilo takrat prvič prenovljeno. Tudi kasneje je bila cerkev večkrat popravljena. Današnjo podobo je dobila v preteklem stoletju, temeljito predelavo pa je doživela že v drugi četrtini 18. stoletja. V preteklem stoletju so zopet močno posegli v notranjščino: z novo opremo in slikarijami so najbrž uničili ali zakrili veliko starejšega umetnostnega bogastva. Pustili pa so najdragocenjše: glavni oltar.
Vsakega obiskovalca, pa naj bo romar ali le izletnik, bo glavni oltar posebej očaral. V treh nadstropjih se skriva pravo razkošje baročnega rezbarstva. V ljudskem izročilu, delno pa tudi iz napisa za tabernakljem na oltarju, zvemo, da je ta krasota prišla sem iz Petrovč. To tudi razloži, od kod tako bogastvo. Cvetoča Marijina božja pot si je lahko privoščila novo naročilo pri takrat priljubljenem rezbarju, stari oltar pa so prodali. V tronu kraljuje kip sv. Ane Samotretje (sv. Ana, Marija in Jezus). Ta je mlajši kakor druge podobe na oltarju, ki predstavljajo Marijino sorodstvo. V tronu je bila namreč pred tem Marijina soha, ko so oltar prenesli sem, so postavili vanj sv. Ano. Zdaj sta na oltarju dve sv. Ani. Ob številnih zares izbranih rezbarskih delih tega oltarja se zdi kar škoda, ker se zanj še niso zmenili restavratorji, saj bi obnovljen predstavljal največjo privlačnost cerkve in kraja.
Romanja k sv. Ani niso nikoli zamrla. Na nedeljo pred godom sv. Ane in nedeljo po godu se tu zberejo romarji iz vse Savinjske doline."
Tako opisuje to lepo romarsko cerkev g. Franci Petrič v svoji zbirki o slovenskih romarskih poteh.
Fotografije
