Zadnje objave
- Preskoci ta meni
- Oznanila za 4. VELIKONOČNO NEDELJO za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 4. VELIKONOČNO NEDELJO - DOBREGA PASTIRJA
- Oznanila za 3. VELIKONOČno NEDELJO za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 3. VELIKONOČNO NEDELJO
- Oznanila za 2. VELIKONOČno NEDELJO za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 2. VELIKONOČNO NEDELJO
- Oznanila za VELIKO NOČ za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za VELIKO NOČ
- Oznanila za 6. Postno - CVETNO nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 6. postno -CVETNO nedeljo
- Oznanila za 5. Postno - tiho nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 5. postno - tiho nedeljo
- Oznanila za 4. Postno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 4. postno nedeljo
- Oznanila za 3. Postno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
Duhovna misel za 5. postno - tiho nedeljo
Jn 12,20–30
SEME UPANJA
Ljudje so v Jezusa polagali veliko upanja: mnogi so od njega pričakovali čudeže in velika znamenja, izkazovanje moči in celo osvoboditev izpod sovražnih osvajalcev. Kdo med njimi bi si mislil, da bo čez nekaj časa Jezus ponižan, obsojen in ubit na križu? Zemeljska upanja tistih ljudi so se pred križem zrušila. Mi pa verujemo, da se ravno v Križanem naše upanje ponovno rodi. Zemeljska upanja se pred križem zrušijo, a rodijo se nova upanja, upanja, ki trajajo za vedno. Upanje, ki se rodi iz križa, je drugačno. Drugačno je od tistih, ki se zrušijo, drugačno od upanja sveta. In za kakšno upanje pravzaprav gre?
Poskusimo pomisliti na majhno zrno, ki pade v zemljo. Če ostane zaprto vase, se ne bo nič zgodilo. Če pa se prelomi in se odpre, bo dalo življenje klici, poganjku in zatem rastlini, ki bo obrodila sad.
Jezus je prinesel na svet novo upanje in prinesel ga je v obliki semena. Postal je majhen kakor pšenično seme. Zapustil je svojo nebeško slavo, da bi prišel med nas – 'padel je v zemljo'. A to še ni bilo dovolj. Da bi obrodil sad, je Jezus živel ljubezen do konca, ko se je pustil razlomiti smrti kakor seme, ki se pusti razlomiti v zemlji. Ravno tam, na skrajni točki ponižanja, ki je tudi najvišja točka ljubezni, je vzklilo upanje. In to upanje je vzklilo ravno zaradi sile ljubezni, kajti ljubezen vse upa in vse prenaša. Ljubezen, ki je življenje Boga, je prenovila vse, kar je dosegla. Jezus je na veliko noč naš greh – s tem, da ga je vzel nase – spremenil v odpuščanje, našo smrt v vstajenje, naš strah v zaupanje. To je tudi razlog, zakaj je na križu rojeno naše upanje in zakaj se vedno na novo rojeva; zakaj se z Jezusom vsaka tema lahko spremeni v luč, vsak poraz v zmago, vsako razočaranje v upanje - in to prav vsako, upanje vse premaga, ker se rodi iz ljubezni Jezusa, ki je postal seme v zemlji in je umrl, da bi dal življenje, polno ljubezni in upanja. Po: E. Mozetič
Fotografije
