24.02.2024

Duhovna misel za 2. postno nedeljo

folder

Mr 9,2–10

PREDOKUS SIJAJA VELIKE NOČI

Evangelist nam pokaže spremenjenega Jezusa na gori, ki je kraj luči, očarljiv simbol enkratne, samo trem učencem namenjene izkušnje. Z Učiteljem so se povzpeli na goro, videli so, ko se je potopil v molitev in v določenem trenutku se je njegovo obličje spremenilo. Osupli so pred tem novim sijajem. Ob Jezusu sta se pojavila Mojzes in Elija, ki sta z njim govorila o 'izhodu', torej o njegovi veliki noči smrti in vstajenja.

Gospodovo spremenjenje pomeni, da gledamo v lepoto neskončnega cilja, ki nam ga pripravlja Bog. Ta neskončni cilj je Božja podoba v nas. In to je neke vrste predokus velike noči. Zato je tudi Peter vzkliknil: 'Dobro je, da smo tukaj'. Hotel je namreč, da se ta trenutek milosti ne bi več končal!

Spremenjenje se je zgodilo v točno določenem trenutku Jezusovega poslanstva, torej potem, ko je učencem zaupal, da bo moral 'veliko pretrpeti…, biti umorjen in tretji dan vstati'. Jezus ve, da oni ne sprejemajo resničnosti križa, resničnosti smrti, ki ga čaka. Zato jih želi pripraviti za prenašanje pohujšanja trpljenja in smrti na križu, da bodo vedeli, da je to pot, preko katere bo nebeški Oče dal prispeti svojemu Sinu v slavo, ko ga bo obudil od mrtvih. To pa bo tudi pot učencev, saj nihče ne prispe v večno življenje, če ne hodi za njim tako, da v zemeljskem življenju nosi svoj križ. Vsakdo od nas ima svojega. In Gospod nam kaže cilj te poti, ki je vstajenje, večna lepota. Trpljenje je namreč potreben in začasen prehod. Po njem nam v Kristusu zasije  brezmejno Božje zveličanje, blaženost, luč in ljubezen. S tem ko nam je pokazal svojo slavo, nam je zagotovil, da imajo križ, preizkušnje in težave, v katerih se znajdemo, rešitev in bodo za vselej premagane v veliki noči. Zato se tudi mi med tem postnim časom povzpnimo z Jezusom na goro, da ga bomo lahko uzrli v vsej svetlobi v kateri se nam razodeva.                                                                                                                                                            Po: E. Mozetič

 

 

Uporabnik 0