Zadnje objave
- Preskoci ta meni
- Oznanila za 4. VELIKONOČNO NEDELJO za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 4. VELIKONOČNO NEDELJO - DOBREGA PASTIRJA
- Oznanila za 3. VELIKONOČno NEDELJO za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 3. VELIKONOČNO NEDELJO
- Oznanila za 2. VELIKONOČno NEDELJO za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 2. VELIKONOČNO NEDELJO
- Oznanila za VELIKO NOČ za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za VELIKO NOČ
- Oznanila za 6. Postno - CVETNO nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 6. postno -CVETNO nedeljo
- Oznanila za 5. Postno - tiho nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 5. postno - tiho nedeljo
- Oznanila za 4. Postno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 4. postno nedeljo
- Oznanila za 3. Postno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
Duhovna misel za 1. postno nedeljo
Mr 1,12–15
PA TI? SI ŠEL KDAJ V PUŠČAVO?
Kako se običajno začne naše delo? Vse si pripravimo, vse domislimo, odpravimo vse ovire in potem se, če je vse v najlepšem redu, lotimo dela. Ko pridejo ovire, pogosto popustimo, rečemo, da je nemogoče vztrajati, da se stvari ne da spremeniti. Če ne vemo, ali smo stvari kos ali ne, se je največkrat niti ne lotimo.
Jezus se stvari loteva drugače. Preden začne z javnim delovanjem, gre v puščavo. Tam ni nič posebej spodbudnega: lakota, vročina in mraz, skušnjave. Vse se dogaja med zvermi in angeli, med nebom in zemljo, med puščavo in rodovitnim Božjim kraljestvom. Jezus nima nobene gotovosti, da bo vsemu kos. Kaj je njegova gotovost? Bog sam, Oče, ki mu je to poslanstvo dal, bo poskrbel, da ga bo lahko tudi izpolnil. Ne ve, kako, ne s čim … Nima sodelavcev, nima poslušalcev, vse je v zraku. In s katerimi skušnjavami se sooča v puščavi?
Ena sama je hudičeva skušnjava. In to je njegova beseda dvoma: »Če si Božji Sin …« Podvomi v svoje poslanstvo! In za nas velja popolnoma isto. Prva in ključna stvar za hudiča je človeka prepričati, da tisti glas ob Jordanu ni resničen. Da Bog laže. Da to, da sem za Boga otrok, ki ga ima rad bolj kot vse drugo, ni res. In v trenutku, ko začne človek o tem dvomiti, se znajde v strahu, da ni dovolj dober, da ne dela prav, da se trudi zaman. Da je v bistvu sam, ker ljubezni ni vreden. Ta strah je korenina vseh skušnjav.
Tako se začne njegovo prijateljstvo z zlom. Bolj ko se z njim brati, bolj je sam, globlje v puščavo gre. Ker je – čeprav mu ponuja same lepe in privlačne stvari – hudičev cilj samo eden: da človeka uniči, da ga oropa ljubezni.
Ampak zato tudi je puščava. Zato mora človek skoznjo. V njej je namreč vse njegov sovražnik, vse proti njemu – razen cilja, ki ga nosi v prsih. In takrat spozna, kaj je v njegovem življenju bistveno. Kajti človek, ki vztraja in hodi skozi puščavo, bo slej ko prej prišel do spoznanja, da je Bog pred vsemi človekovimi drugimi potrebami. Da je on vse, kar potrebuje. Po: E. Mozetič
Fotografije
