Oznanila za 6. nedeljo med letom za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc

 

 

SVETE MAŠE NA TEHARJAH
6. NEDELJA MED LETOM	Nedelja, 11. 2. 2024	ob 8.00 za + Ljudmilo, 2 Jožeta, Staneta, Milico Jesenek, Jelko in Toneta Simončič ob 10.00 za + rodb. Zimšek, Marico, Ernesta Pecl, rod. Tržan g. Miran: za Branka Sajovica (20. obl.) in Franca Sajovica
Evlalija, mučenka	Ponedel., 12. 2.	ob 7.00 za zdravje * Gajšek za + Janka Zimška
Kristina; pust	Torek, 13. 2.	ob 18.00 za + Tončija Štefančiča
++ Pepelnica, post	Sreda, 14. 2.	ob 8.00 za + Antona Turka ob 18.00 za + Rafka Rezarja, starše, 2 brata in sestro
Klavdij, redovnik	Četrtek, 15. 2.	ob 18.00 za + Jelko Arčan, 30. dan * Gajšek za + Radico Kragelj
+ Julijana, mučenka	Petek, 16. 2.	ob 7.00 za + Jožeta Planka
Aleš, spokornik	Sobota, 17. 2.	ob 18.00 za + Kristino Koželj, 30. dan
1. POSTNA NEDELJA	Nedelja, 18. 2. 2024	ob 8.00 za žive in rajne farane ob 10.00 za + Milana Kolarja
SVETE MAŠE V KOMPOLAH
6. NEDELJA MED LETOM	Nedelja, 11. 2. 2024	ob 10.00 za + Franca Aužner, rodb. Aužner, Betko in Tončija Golob in rod. Gajšek - Pušno
Kristina; pust	Torek, 13. 2.	ob 18.00 za + Tomaža Korošca
++ Pepelnica, post	Sreda, 14. 2.	ob 18.00 za + Justino Pajk
Aleš, spokornik	Sobota, 17. 2.	ob 9.00 za + Jožefo in Franca Hrovat
1. POSTNA          NEDELJA	Nedelja, 18. 2. 2024	ob 10.00 za + Ano (2. obl.) in Ivana Šuster
g. Stanko Gajšek mašuje po vaših namenih doma, vi pa se sv. maše udeležite na Teharjah. Umrla je: Justina Pajk, roj. Štarkl , 84-letna iz Kompol. Pogreb bo jutri (poned.) 12. 2. ob 16.30. Iz svetega pisma: Bratje in sestre, ne bodite v spotiko ne Judom ne Grkom ne Božji Cerkvi. Tako skušam tudi jaz v vseh rečeh ugodíti vsem, pri tem pa ne iščem svoje koristi, ampak to, kar je koristno za mnoge, da bi se rešili. Postaníte moji posnemovalci, kakor sem jaz Kristusov. Za nasmeh: TROBENTA - Sodnik obtoženemu: "Zakaj ste ukradli trobento svojemu zgornjemu sosedu v bloku, če pravite, da ne znate igrati nanjo". Obtoženi: "Zato, ker on tudi ne zna, pa je kar naprej igral".

 

OSTALA OZNANILA ZA TEDEN OD  11. – 18. FEBRUARJA 20024

 

V preteklem tednu smo je bila sreda še posebno bogat dan. Duhovniki iz dekanije Celje in Nova Cerkev smo imeli na Teharjah svoje redno duhovno srečanje in pastoralni pogovor. Ker je bil to tudi dan naše celodnevne molitve pred Najsvetejšim, smo najprej obhajali sveto mašo, ki jo je vodil upokojeni škof Lipovšek, nato pa smo še pol ure v osebni in skupni molitvi ostali pred Gospodom. Dan molitve je za vsako župnijo zelo lepa priložnost, da si vzamemo več časa, da izberemo obliko in način molitve in da v tišini ali skupno molimo zase, pa tudi za druge in za pomembna vprašanja osebnega in skupnega življenja. Še vedno je tako razdeljeno, da vsak dan v letu ena župnija v celotni mariborski metropoliji (škofije Celje in Murska Sobota ter nadškofija Maribor) moli pred izpostavljenim Najsvetejšim zakramentom zase in za druge. Udeležba pri taki molitvi kaže tudi razumevanje vere, zakramentov in duhovne razsežnosti življenja. Hvala vsem, ki ste si vzeli kaj časa za tako molitev, bodisi v Kompolah ali na Teharjah. Molitev pred Najsvetejšim ima veliko večjo duhovno vrednost, kot kak blagoslov stvari ali jedil. Pa žal vidimo, kako mnogi kristjani tega ne razumejo, še posebej če pomislimo na blagoslov ognja ali jedil na veliko soboto, ki pritegne velike množice, k molitvi na molitveni dan pa pride le peščica faranov. Še zlasti sem pogrešal otroke in njihove starše.

Lepo pa smo obhajali kulturni večer in uživali ob Gregorčičevih pesmih, ki nam jih je ta večer dobro uro nizal koroški duhovnik Janko Krištof.

V sredo je praznik Pepelnica in začetek postnega časa. Cerkev nas vabi, da bi bolj skromno jedli, se odpovedovali raznim razvadam in ujetostim, več dobrega storili in molili. Sv. maša je zjutraj in zvečer in pri njej obred pepeljenja.

Botre letošnjih birmancev lepo vabim na naše drugo srečanje in sicer v petek, 16. 2., ob 17.00 v našo veroučno učilnico.

Na današnji dan obhajamo praznik Lurške Matere božje in že 32 let tudi svetovni dan bolnikov. Spominja nas na naš odnos do bolezni, do bolnikov in do zakramenta za bolne in trpeče. Če smo še v tem trenutku zdravi in močni, pomislimo, da je lahko že jutri drugače in smo lahko tudi mi me bolnimi in potrebnimi božje, zdravniške in duhovne pomoči.

»Bolezen nas privede v tesnobnost, zaprtost vase, včasih celo v obup in upor zoper Boga. More pa tudi napraviti človeka zrelejšega, pomaga mu, da spozna v svojem življenju to, kar ni bistveno, in se obrne k temu, kar je bistveno. Zelo pogosto bolezen sproži iskanje Boga, vrnitev k njemu (prim. KKC 1500).

Kristusovo sočutje z bolniki in njegova številna ozdravljenja vseh vrst bolnikov so razločno znamenje tudi današnjemu človeku, da mu želi biti tudi v takih situacijah blizu. Še posebej stopa k nam v podobni zakramenta sv. bolniškega maziljenja. Toda napačno razumevanje tega zakramenta skozi dolga stoletja je bilo tako hudo, da je zakrament postal t. i. zakrament smrti, eden »zadnjih obredov«, ki človeku odpira bolj ali manj varen prehod v večnost. Obstaja nevarnost, da bo danes, ko med kristjani narašča zanimanje za zdravljenje, ta zakrament razumljen kot zakrament zdravja, uporabno »dopolnilo« medicine.

Oba pogleda sta napačna, saj oba spregledata zakramentalno naravo tega dejanja. Zakrament ni »čudež«, s katerim Bog krši »naravne zakone«, ampak je razodetje poslednje Resnice o svetu in življenju, človeku in naravi; Resnice, ki je Kristus. Bolniško maziljenje je zakrament tudi zato, ker njegovo namen oz. cilj ni zdravje samo po sebi, povrnitev telesnega zdravja, ampak vstop človeka v življenje Božjega kraljestva, v »mir in veselje« Svetega Duha.

Biti kristjan, verjeti v Kristusa, pomeni in je vselej pomenilo vedeti, da je Kristus Življenje vsega življenja, da je on življenje samo in zato tudi moje življenje. Ljubiti Kristusa pomeni poznati in posedovati ga kot Življenje svojega življenja. Niti življenje niti smrt nas ne moreta ločiti od Kristusove ljubezni. Ne vem, kako in kdaj bo prišla izpolnitev. Vem pa, da se je v Kristusu začel ta veliki prehod, da luč »prihodnjega sveta« prihaja k nam v miru in veselju Svetega Duha.                        Po: Vrata k Bogu – priročnik za člane ŽPS

Postna postava za leto 2024

Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, 14. februarja, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb ,…), post in zdržek odpadeta.

 

Postna akcija 40 dni brez alkohola

Tokratna postna spodbuda se bo začela na pepelnično sredo, 14 februarja in se zaključila na veliko soboto, 30marca  2024. Letos spodbuda nosi naslov: Vir veselja in povezanosti! Geslo vsakega izmed nas vabi, da smo doma, na cesti, v službi pri delu in v družbi odgovorni brez alkohola in drugih drog. Želimo si lepih odnosov, zdravja, blaginje in pravega veselja v družinah. Radi bi varno  prišli na cilj in pri tem ne ogrožali drugih. Svoje delo lahko odgovorno opravljamo, le če smo zbrani in razsodni in skupaj oblikujemo navade in vzorce v družbi.

 

Škofijska klasična gimnazija in Jegličev dijaški dom v Šentvidu pri Ljubljani vabita na dan odprtih vrat v soboto, 27. januarja in na informativna dneva  16. in 17. februarja 2024.

 

Kaj kristjani verujemo? Vsebino vere žal (pre)malo poznamo. A nas marsikaj zanima ali vznemirja. Katekizem - kompendij - katoliške cerkve nam daje veliko odgovorov. Začeli smo leto molitve, zato vam bom tokrat navedel nekaj členov o MOLITVI

557. Kakšen je pomen izročila glede molitve?

      V Cerkvi Sveti Duh uči božje otroke moliti po živem izročilu. Molitev namreč ni le samodejni izliv notranjega vzgiba. Vključuje tudi premišljevanje, preučevanje in prodiranje v duhovne stvarnosti, katere izkustveno dojemamo.

558. Kateri so izviri krščanske molitve?

      Izviri molitve so: božja beseda, ki nam podarja "vzvišeno spoznanje Kristusa" (Flp 3,8); bogoslužje Cerkve, ki oznanja, posedanja in priobčuje odrešenjsko skrivnost; božje kreposti; vsakdanje razmere, ker moremo v njih srečati Boga.

"Ljubim te, Gospod, in prosim te le za eno milost: da bi te večno ljubil. Moj Bog, če moj jezik ne more vsak trenutek govoriti, da te ljubim, hočem, da bi moje srce to ponavljalo ob vsakem mojem dihu" (sveti Janez Marija Vianney).

559. Ali je v Cerkvi več poti molitve?

      V Cerkvi so različne poti molitve, povezane z raznimi zgodovinskimi, družbenimi in kulturnimi miselnimi zvezami. Cerkvenemu občestvu pripada naloga, da presoja, koliko so te poti zveste izročilu apostolske vere. Stvar pastirjev in katehetov pa je, da razlagajo njihov smisel, ki je zmeraj usmerjen na Jezusa Kristusa.

560. Katera je pot naše molitve?

      Pot naše molitve je Kristus. Naša molitev se usmerja na Boga, našega Očeta. Do njega pa imamo dostop samo tedaj, če - vsaj vključno - molimo v Jezusovem imenu. Njegova človeška narava je namreč edina pot, po kateri nas Sveti Duh uči moliti k našemu Očetu. Zato se bogoslužne molitve končajo z obrazcem: "Po našem Gospodu, Jezusu Kristusu".

 

 

NAPOVEDI IN INFORMACIJE

 

Pepelnica: sreda, 14. 2., sv. maša in obred pepeljenja. Sestanek za botre in starše birmancev: 16. 2. Ob 17.00; duhovne vaje za birmance: 8.-10. 3.; križev pot: 17. 3. ob 15.00 – od Grobišča Bukovžlak do cerkve sv. Ane

Sestanek za starše:

Najdete me lahko na Teharjah vsak dan po sveti maši.

Krst otroka je za vsako krščansko družino velik dogodek. Vabim starša, da se kmalu po otrokovem rojstvu osebno oglasita v župnišču, da se dogovorimo o izbiri botra, datumu krsta in pripravi.  Za prvega otroka je prva priprava v Domu Sv. Jožef, nato v župniji.

Poroka: sveti zakon je zakrament, s katerim zaročenca povabita Boga v svojo skupnost.    Tečaj priprave na zakon poteka v Domu sv. Jožef v Celju.

Duhovna oskrba bolnikov: za bolnišnico Celje in Vojnik skrbi duhovnik g. Vlado Bizant, tel. 041 282 908, ali sporočite po e-pošti na naslov: vlado.bizant@jozef.si, lahko pa se obrnete tudi na domačega duhovnika. V nujnih primerih lahko kadarkoli. Na izraženo željo svojcev v bolnišnici in v domu ostarelih omogočijo obisk duhovnika pri bolniku.

Pogreb: ob smrti najbližjih vam želimo stati ob strani in krščansko pospremiti rajne k večnemu počitku. Pokličite me po telefonu, da se dogovorimo za srečanje v župnijski pisarni.

Krašenje cerkve: Teharje: december: Štore-Lipa; januar: Bukovžlak; februar: Pečovje.

Kompole: december: Kompole; januar: Ogorevc in Draga; februar: Šentjanž.

Izdal: Župnijski urad, Teharje 27; 3221 Teharje. Odgovarja: Miha Herman, župnik; tel.:03/542-10-04; ali 041/601-713; e-pošta: miha.herman@rkc.si.; www.zupnija-teharje.si; FB Župnija Teharje.