Zadnje objave
- Preskoci ta meni
- Oznanila za 1. dventno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 1. adventno nedeljo
- Oznanila za praznik KRISTUSA KRALJA za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za praznik Kristusa kralja vesoljstva
- Oznanila za 33. nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 33. nedeljo med letom
- SVETE MAŠE PO MOLITVENIH SPOMINIH ZA ŽUPNIJO TEHARJA IN ŽUPNIJO SV. LOVRENC
- Oznanila za 32. nedeljo - zahvalno - za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 32. nedeljo med letom - zahvalno
- Oznanila za 31. nedeljo - zahvalno -za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 31. nedeljo med letom - zahvalno
- Oznanila za 30. nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 30. nedeljo med letom
- Oznanila za 29. nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 29. nedeljo med letom
Duhovna misel za 28. nedeljo med letom
Mt 22,1–14
ŽENIN VABI NA SVATBO TUDI VSAKOGAR IZMED NAS
Prilika, ki smo jo slišali, nam govori o Božjem kraljestvu kot o svatbi. Glavna oseba je kraljev sin, ženin, v katerem z lahkoto prepoznamo Jezusa. V priliki ni nikoli omenjena nevesta, temveč le številni povabljeni, tako želeni in pričakovani. Ti povabljeni smo mi, vsi mi, kajti z vsakim od nas želi Gospod obhajati svatbo. Svatba je začetek občestva za vse življenje in to želi Bog za vsakega od nas. Naš odnos z Njim ne more biti samo odnos, kot je med kraljem in vdanim podanikom, med gospodarjem in zvestim služabnikom ali pa med učiteljem in poslušnimi učenci, temveč je odnos ljubljene neveste in ženina. Ali drugače rečeno, Gospod nas želi, nas išče in nas vabi in mu ni dovolj, če samo izpolnjujemo dolžnosti in spoštujemo njegove zapovedi, temveč hoče z nami resnično občestvo življenja, odnos v medsebojnem dialogu, zaupanju in odpuščanju.
Krščansko življenje je ljubezenska zgodba z Bogom, v kateri Gospod zastonjsko prevzame pobudo in v kateri se nihče ne more hvaliti, da ima povabilo samo on. Nihče ni privilegiran pred drugim, je pa privilegiran pred Bogom. Vprašamo se lahko, če vsaj enkrat na dan »izpovemo« Gospodu svojo ljubezen do njega, če se med tolikimi besedami spomnimo tudi nanj. Če se izgubi ljubezen, krščansko življenje postane nerodovitno, postane telo brez duše, nemogoča moralnost, skupek načel in zakonov. A Bog pričakuje življenjski odgovor, odgovor ljubezni. Nevarnost tiči v rutinskem krščanskem življenju, ko smo brez zagona, brez navdušenja ter zadovoljni z običajnim. Poživimo torej »spomin na ljubezen«, saj smo ljubljeni, povabljeni na svatbo, ker je vsak dan čudovita priložnost, da odgovorimo na povabilo.
Evangelij nas opozarja, da je povabilo lahko tudi zavrnjeno. Številni povabljeni so rekli 'ne', ker so bili zasedeni s svojimi interesi in ker niso bili pripravljeni vstopiti v to, kar zahteva ljubezen. Poglejte, prav zaradi tega se tudi mi kdaj oddaljimo od ljubezni. Ne obračajmo se v smer, da bi naše življenje postalo prazno.
Po: E. Mozetič
Fotografije
