Zadnje objave
- Preskoci ta meni
- Oznanila za Binkoštvno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za Binkoštno nedeljo
- Oznanila za 7. Velikonočno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 7. Velikonočno nedeljo
- Oznanila za 6. Velikonočno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 6. Velikonočno nedeljo
- Duhovna misel za 5. Velikonočno nedeljo
- Oznanila za 5. Velikonočno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Šmarnice 2023 - Spet kliče nas venčani maj...
- Oznanila za 4. Velikonočno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Duhovna misel za 4. Velikonočno nedeljo, nedeljo Dobrega pastirja
- Oznanila za 2. Velikonočno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Radijski misijon na Radio Ognjišče
- Oznanila za 5.postno nedeljo za zažupnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
- Oznanila za 4.postno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc nad Štorami
Duhovna misel za 7. Velikonočno nedeljo
Jn 17,1–11a
RESNIČNA SLAVA JE SLAVA LJUBEZNI
Molitev, ki smo jo danes slišali v evangelijskem odlomku, je Jezus izgovoril po zadnji večerji, ko »je dvignil oči proti nebu«. Jezus prosi za poveličanje, slavo, kar se zdi paradoksalno, glede na to, da je pred vrati trpljenje. O kateri slavi govori? Slava v Svetem pismu kaže na razodevanje Boga in je značilno znamenje njegove odrešilne navzočnosti med ljudmi. Sedaj je Jezus tisti, ki na dokončen način razodene Božjo navzočnost in zveličanje. In to naredi na veliko noč: dvignjen na križ je poveličan. Tu Bog končno razodene svojo slavo: odstrani zadnjo tančico in nas presune kakor nikoli prej. Odkrijemo, da je Božja slava v celoti ljubezen: čista, nora in nepredstavljiva ljubezen, onkraj vsake meje in brez mere.
Naj Jezusova molitev postane tudi naša. Prosimo Očeta, naj odstrani tančice z naših oči, da bi v teh dneh, medtem ko gledamo Križanega in vstalega, lahko sprejeli, da je Bog ljubezen. Kolikokrat si ga predstavljamo zgolj kot gospodarja in ne kot Očeta, kolikokrat o njem premišljujejo kot o sodniku, namesto kot o usmiljenem Rešitelju. Bog pa med veliko nočjo odstrani razdalje, ko se pokaže v ponižnosti ljubezni, ki prosi za našo ljubezen. Mi mu torej izkažemo slavo, ko vse, kar počnemo, živimo z ljubeznijo, ko vsako stvar počnemo iz srca, kakor za Njega. Resnična slava je slava ljubezni, ker je edina, ki daje svetu življenje. Seveda je ta slava nasprotna posvetni slavi, kar pomeni občudovanje, pohvale, odobravanje – ko sem jaz v središču pozornosti. Božja slava pa je popolnoma drugačna: nič aplavzov, nič občinstva. V središču nisem jaz, ampak drugi. Ob veliki noči vidimo, da Oče poveliča Sina, medtem ko Sin poveliča Očeta. Nihče ne poveliča samega sebe. Danes se lahko vprašamo: Za katero slavo živim? Za svojo ali za Božjo? Ali želim samo prejemati od drugih ali pa drugim tudi dajati?
Po: E. Mozetič