11.09.2022

Duhovna misel za 24. nedeljo med letom -

folder

Lk 15,1–32

V OČETOVEM DOMU JE DOVOLJ PROSTORA ZA VSE

Jezus je današnjo priliko povedal tistim, ki so kasneje pobesneli in ga križali. Križali so ga, ker jih ni hvalil in videl njihovih zaslug, njihovega prizadevanja za dobro itd. Toda tudi v priliki, ki jo pove, govori o dveh sinovih, ki ne vidita dobrote Očeta in samo tekmujeta med seboj.

Mlajši se veseli z vlačugami, dokler ne nastane huda lakota. Za svojega očeta se prav nič ne meni. Starejši izpolnjuje očetove ukaze in si želi veseliti se s svojimi prijatelji. Tudi ta si ne predstavlja, da bi se lahko veselil z očetom. Lahko si predstavljamo, kakšna bolečina je to za očeta. Sinova se samo dajeta, kdo bo prvi, kdo bo dobil več. Jezus govori o svojem Očetu, o Bogu, ki nam vse podarja, mi pa tekmujemo med seboj in se malo menimo za Očeta.

Izgubljeni sin je v očeh starejšega brata zguba, zajedavec, sramota zanj in za očeta. Za Očeta je bil in ostaja ljubljeni sin. Brat se primerja in tekmuje vse življenje. Sam ni prestopil ukaza, mlajši pa še nobenega ni izpolnil. Oče se ne ozira na grehe, vidi otroka in si neskončno želi, da bi zaživel. To ga vodi v sočutje, ki nima meja. Mlajšemu sinu spet daje vse: svobodo, sinovstvo, dostojanstvo. Tega ni mogoče razumeti v logiki tehtanja in merjenja znotraj človeške pravičnosti. Jezus v luči blagrov kakor Oče dviga izgubljene sinove iz blata v življenje. Hkrati pa je sam kakor izgubljeni sin, ko hrepeni po svobodi, a ne zase, ampak za izgubljeno ljudstvo. Da bi pridobil svobodo za izgubljene, se odpravi na obrobje, med »svinje« in trpi lakoto.

Tekmovanje uniči vsak odnos. Njuni pogovori so ena sama zahteva. Oče je drugačen. Zna poslušati, razume, upa in čaka. Vrača izgubljeno dostojanstvo, skrbi za drugega. Pravi pogovori niso tekmovanje, ampak dvigajo dostojanstvo bližnjim in nas usmerjajo v osebno rast in občestvo.

Evangelij nas vabi, da se veselimo tega, da se nas Oče veseli. Da se resnično navdušimo nad njim in vsem, kar nam podarja. Ne koristi nam tekmovanje z brati in sestrami, ljubosumje in 'obiranje'. V Očetovem domu je dovolj prostora za vse.

Po: E. Mozetič