30.07.2022

Duhovna misel za 18. Nedeljo med letom -

folder

Lk 12,13–21

Bogat na pravilen način

Nekdo iz množice Jezusa prosi, naj posreduje pri razdelitvi dediščine. Jezus pa spregovori o našem odnosu do denarja. Pomislimo, koliko družin poznamo, ki so se prepirale, se prepirajo, se ne pozdravljajo, se sovražijo zaradi dediščine. To je samo eden od primerov. Ni najpomembnejša ljubezen v družini, ljubezen med otroki, brati, starši, ampak denar. In to uničuje.  To je problem, ki ga srečujemo vsak dan. Veliko družin je uničenih zaradi denarja, ko se brat dvigne proti bratu, in oče proti otroku. To je prvo, kar povzroči  drža navezanosti na denar – uniči! Ko je oseba navezana na denar, uničuje sebe, uničuje družino. Denar uničuje! Denar sicer služi za doseganje dobrih stvari, za razvijanje človeštva, a ko je srce nanj preveč navezano, te uniči.

V evangeliju Jezus pripoveduje priliko o bogatašu, uspešnem podjetniku, ki mu je polje dobro obrodilo. A ta je hotel še več. Človeku to škodi. To je  lakomnost. Imeti vedno več. Ne denar sam po sebi, ampak človekova drža, ki se imenuje pohlep, lakomnost – zaradi nje človek zboli, kajti vse postane odvisno od denarja. In navsezadnje, in to je   najpomembnejše, lakomnost je orodje, ki vodi po poti, ki je nasprotna tisti, ki jo je za nas namenil Bog. Sv. Pavel nam pravi, da je Jezus Kristus, ki je bil bogat, za nas postal ubog, da bi nas obogatil. To je namreč pot Boga: ponižnost, ponižati se za služenje. Pohlep pa vodi po nasprotni poti.

Naše srce je kakor magnet: pusti se privlačiti ljubezni, vendar pa se lahko pritrdi le na enem mestu in mora izbrati: ali bo ljubilo Boga ali bo ljubilo bogastvo sveta; ali bo živelo za to, da bo ljubilo, ali pa bo živelo zase. Vprašajmo se, na kateri strani smo. Vprašajmo se, na kateri točki smo v naši povesti ljubezni z Bogom. Ali se zadovoljimo s kakšno zapovedjo ali sledimo Jezusu kot zaljubljeni, resnično pripravljeni kaj pustiti zaradi Njega? Skratka, nam zadošča Jezus ali iščemo mnoge druge gotovosti sveta?                                                                                                                        Po: E. Mozetič