16.04.2022

Duhovna misel za Veliko noč 2022

folder

VELIKA NOČ GOSPODOVEGA VSTAJENJENJA

Na veliko noč se je zgodilo nepojmljivo. Nebeški Oče je obudil Jezusa k novemu  življenju. Ožaril ga je z močjo Božje sile in mu povrnil dih, kretnje in duha. Jezusov Božji duh je bil ves čas neuničljiv in zato ne uničen, dobri nebeški Oče pa ga je položil v telo in tako priklical v novo telesno bivanje. Apostol Tomaž ni verjel, da se lahko zgodi kaj takega. Nikoli se ni, zakaj bi se zdaj in tukaj?

Ni razumel Jezusovih besed, njegove napovedi o lastnem žrtvovanju in vstajenju, dokler ni položil svoje roke v Odrešenikove rane. Takrat ga je strlo, kakor se je zjokal Peter, ki je zatajil učitelja iz strahu pred bolečino. In vendar je Kristus povabil prav Petra, naj pase njegove ovce. Hotel je namreč zgraditi svojo Cerkev na skesanem srcu, polnem predanosti in trdnosti. Ko so apostola Petra križali, je zahteval, naj ga usmrtijo z glavo navzdol.

Ni se imel za vrednega, da bi umrl kakor Gospodar življenja.

Slehernemu izdajstvu lahko sledi človeška veličina, če dopustimo, da nas preoblikuje Bog. Tudi v srcu apostola Pavla, sprva nasprotnika Cerkve, je naposled živel samo še Gospod. Mi, romarji proti večnosti, prispemo do velikonočnega jutra, ko v sebi ne živimo več sami, ampak smo v celoti Kristusovi. Njegova živa znamenja ljubezni, resnični Božji otroci in prebivalci prihodnjega veka.

(po: P. Millonig, Zasidran v veri)