30.10.2021

Duhovna misel za 31. - žegnanjsko - nedeljo med letom -

folder

»VAŠA FARNA CERKEV JE VAŠE OBČINE SVETLA LUČ«       (bl. A. M. Slomšek)

Zadnjo nedeljo v oktobru obhajamo obletnico posvetitve cerkve. Ponekod praznujejo prav ob času posvetitve, za vse ostale cerkve pa je skupno praznovanje postavljeno v nedeljo pred Vsemi svetimi. Cerkev je blagoslovljen, žegnan prostor, ki nas usmerja k hvaležnosti za življenje; v njej se srečujemo z Bogom v zakramentih, najpogosteje v evharistiji, tu poslušamo božjo besedo in iščemo v veri pravi pogled nase in na druge, na preteklost in sedanjost, na prihodnost in večnost, na žive in rajne… Kaj več o gradnji in posvetitvi župnijske cerkev na Teharjah bomo spoznali v knjigi o zgodovini župnije Teharje, ki jo v tem času pripravljamo. Navajam drobec o posvetitvi cerkve iz knjige v nastajanju:

»V prvi polovici leta 1908 so bila opravljena zaključna dela. Veliko noč so obhajali v nedokončani cerkvi, nato so se ponovno preselili v cerkev sv. Štefana in cerkev prepustili delavcem, ki so v cerkvi opravili zaključna dela. A. Stegenšek je dogajanje povzel z naslednjimi besedami: »Na Ledini so postavili fantje 25 m visok maj, pred sv. Štefanom, pred novo cerkvijo in župniščem so se dvigali slavoloki, okoli nove hiše božje in na stebrih ograje pa je stalo več kot sto po 2 m visokih smrečic, obenem je tu in po vasi plapolalo nad 200 zastav in zastavic.«

Iz poročila, ki ga je prinesel uradni škofijski list Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, lahko vidimo, da je cerkev posvetil škof dr. Mihael Napotnik dne 2. junija 1908. Obred posvetitve cerkve se je začel ob 8.00 uri zjutraj in končal ob pol dveh popoldne. Sodelovala je množica ljudi in tudi številni duhovniki.

»Tudi so se visoki govornik spominjali predvsem že rajnega nekdanjega Teharskega župnika Tomaža Jeretina, izrazili svojo nadpastirsko zahvalo obema dušnima pastirjema na Teharjah za ves trud in napor, in vsem dobrotnikom za njihove velike žrtve.« Vse dogajanje so spremljali domači in celjski pevci.

Sedanja župnijska cerkev sv. Martina, v kateri je prostora za dva tisoč ljudi, je bila postavljena v letih 1906–1908, to je štirinajst let po začetkih dogovarjanj, in je bila zgrajena po načrtih graškega arhitekta Adolfa Wagnerja (1844–1918). Stavbena dela je opravil Valentin Scagnetti iz Krškega, gradnjo je nadziral dr. Janez Wagner.