22.09.2021

Duhovna in idejna zasnova oltarja na Teharjah

UREJEN OLTARNI PROSTOR V CERKVI SV. MARTINA NA TEHARJAH

folder

  duhovna izhodišča za načrtovanje oltarja

 

Tudi prostor za duhovnika in mašne strežnike je pomemben del opreme prezbiterija in kaže na urejenost in vlogo v bogoslužju. Zato sedež za duhovnika ne more biti le neki stol, ki bi ga lahko vzeli iz jedilnice ali lokala, ampak naj kaže na trdnost, skromnost in dostojanstvo te službe. Tudi sodelavci v bogoslužju zaslužijo primeren prostor, saj prispevajo k lepoti in soudeležbi božjega ljudstva in Gospodovi daritvi.

Po načrtih dipl. arh. Darje Prašnikar Cerar je iz kamna izklesalo Kamnoseštvo Mužina, lesene dele ter sedilije pa je izdelal domači mojster Franci Dobrajc. Vanj je simbolično zajeta zgodovina odrešenja, na kamnu se prepleta les, ki simbolizira človeško krhkost in končnost, ter zlato, ki je simbol trajnosti in božje popolnosti.  Ker je naša župnija zaznamovana z žalostnimi dogodki v taborišču  Bukovžlak in številnimi izvensodnimi poboji,  smo misel na to vnesli tudi v oltar kot daritev tisoče trpečih in umorjenih.

To smo imeli pred očmi, ko smo želeli preurediti oltarni prostor  v župnijski cerkvi sv. Martina na Teharjah, saj je oltar, kot daritvena miza, središče svetišča, ambon pa prostor branja božje besede. O njem pravi isti dokument tako: »Dostojanstvo božje besede terja, da je v cerkvi poseben prostor, kjer se oznanja in h kateremu se med besednim bogoslužjem sama od sebe obrača pozornost vernikovNe zadošča kakršnokoli stojalo; zahteva se dvignjena dostojanstvena tribuna, najbolje nepremična, ki bo že sama po sebi zgovorna, zmožna odmevati Besedo, tudi ko tam ne bo nikogar, ki bi jo oznanjeval«.( (CD 81, 17)

Venec iz lesenih kosov, ki obkroža oltar, je iz hrasta, ki je rasel nad taboriščem v Bukovžlaku in bil nema priča groznih dogodkov; ob strni oltarja pa napis mladega, umorjenega pesnika Franceta Balantiča: »Ti svoboda si, resnica, mir« nas povezujeta s to tragedijo in vabita k spravi med živimi, za katero molimo v župniji vsako prvo soboto. Kamniti oltar je del trajne opreme v cerkvi, je svet prostor, na katerem se daruje sveta maša, in je zato vreden vse naše pozornosti in spoštovanja.  V času epidemije sem, kot domači župnik, oltar in ambon blagoslovil, posvetil pa ga je novi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž na 22. obletnico Slomškove beatifikacije, 19. 9. 2021 in vanj vstavil relikvije bl. Antona Martina Slomška in bl. Alojzija Grozdeta, naših domačih vzornikov in priprošnjikov.

Hvala in Bog povrni vsem, ki ste to veliko delo podprli s svojim darom in molitvijo. Naj novo urejeni oltarni prostor služi za lepoto bogoslužja, naj bo tudi naš žrtvenik, kamor bomo prinašali svoje duhovne darove, žrtve, molitve, prošnje in zahvale, da bodo preko njega naše duše lažje našle pot do zveličanja in bo svetišče za mnoge rodove.

Miha Herman, župnik

 

IDEJNA  izhodišča za načrtovanje oltarja

 »Prostor v cerkvi mora biti na splošno tako urejen, da nekako razodeva podobo zbranega občestva za obhajanje svetih skrivnosti, tudi njegovo hierarhično ureditev ter različnost služb in sicer na tak način, da omogoča reden potek svetih obredov in dejavno udeležbo vsega božjega ljudstva«. (Prim. Splošna ureditev Misala 257)

Zasnova daritvene mize upošteva tako funkcionalnost kot simbolno vrednost. Pri tem sledi smernicam CD 81, ki predvideva višino menze okrog 90 cm in narekuje njeno dimenzijsko usklajenost s prezbiterijem, v katerega se umešča. Daritvena miza je oblikovana kot monolit, izdelana je iz kamna v svetli barvi, ki se sklada z že Monolit je zmehčan z zgornjo ploščo daritvene mize, sestavljene iz treh marmornatih plošč (3 cm), ki jih med

seboj sicer ločuje senčna fuga v zlati barvi, a so hkrati vendarle povezane v celoto. S tem oltarna miza kot

»središče zahvaljevanja, ki se opravlja po evharistiji in so nanj usmerjeni tudi drugi cerkveni obredi« (CD 81, 96), daje slutiti tudi medsebojno prepletanje znotraj trinitaričnih odnosov, ki se odpirajo kot prostori odnosov, »vzpostavljenih s pomočjo perihoretičnega prešinjanja in medsebojnega prebivanja Božjih oseb« (Sorč, 2009).

Župnija Teharje je zaznamovana s krutim povojnim dogajanjem na območju nekdanjega taborišča Bukovžlak.

Kot osrednji oblikovni poudarek je pod tremi marmorna-timi ploščami zasnovan pas iz zlate medenine (ščetkana

obdelava), kjer so nanizani številni ožji in širši leseni elementi. Les kot simbol minljivosti spominja na bližnje

gozdove, kjer so se končala življenja premnogih. Leseni kosi so položeni na zlato linijo, ki gre okrog in okrog

mize - kot simbol večnosti, neminljivosti. … V zlatem delu je V zlatem delu je NAPIS »JAZ SEM ŽIVI KRUH«, v lesu so zapisane Balantičeve besede " Ti  si, svoboda, mir".

 

Zakaj Balantič? Justin Stanovnik, ki je bil zaprt v taborišču Bukovžlak, se spominja, da so bile Balantičeve poezije V ognju groze plapolam, ki jih je našel v nahrbtniku v kleti taborišča, veliko dragocenejše kot košček slanega vojaškega peciva - kljub veliki lakoti, ki so jo trpeli. Tako so vsi njegovi popoldnevi do odhoda na prostost minevali ob prebiranju Balantičeve poezije. Kasneje je Stanovnik za Balantiča zapisal: "Dve podobi peljeta pesnika k Smrti, ki je Ljubezen, ki je Bog: svetloba in ogenj. Ti dve podobi kliče pesnik vedno pogosteje, kot prvini videnja in očiščevanja. A, še enkrat, sredi vsega je darovanje. Vse resnično teče v znamenju darovanja: človeška ljubezen, kristološka daritev v obredu katoliške maše ..." (NSZ 1992, št. 7).

Daritvena miza ima močno simbolno vrednost že sama po sebi. S simboliko lesa, različno obdelavo kamna (kontrast med grobim rezom in polirano sijajno obdelavo) in Balantičevimi besedami se želimo spomniti ljudi, ki so bili tu v bližini umorjeni in dobesedno zasuti z industrijskimi odpadki v pozabo. Pomembno je, da vse žrtve revolucionarnega nasilja vrnemo v javni spomin, da pustimo trpljenju, da spregovori in stopimo na pot resnice in  narodove sprave.

Ambon

Zasnova novega ambona sledi oblikovanju daritvene mize: oblikovan je kot monolit, izdelan iz kamna v svetli barvi, ki se sklada z že obstoječim kamnom v cerkvi (npr. beli

marmor). Kot nasprotje težnosti je spodaj oblikovan 3 cm visok cokel v zlati barvi, barvi svetosti in Božje zvestobe. S svojo postavitvijo ustvarja občutek lebdenja. Monolit je zmehčan z zgornjo ploščo, ki je sestavljena iz treh marmornatih elementov (3 cm), ki jih med seboj sicer ločuje senčna fuga v zlati barvi, a so hkrati vendarle povezane v celoto.

Na čelni stranici sta vklesani črki alfa in omega, ki ponazarjata, da je Beseda, ki je meso postala, Prva in Zadnja, Začetek in Konec vsega. Tudi prostor Božje besede tako izraža svojo srčiko in osredinjenost na osebo Jezusa Kristusa  , ki je središče vsega oznanjevanja ter hkrati vključuje in posreduje skrivnost Svete Trojice. S strani bralca je oblikovana niša, ki služi odlaganju knjige. Na vrhu plošče je masiven lesen vložek s hrastovo letvico, ki preprečuje zdrs knjige. Znotraj ambona se predvidi diskretna umestitev dovoda elektrike za ozvočenje (se uskladi z izvajalci).

»Ne zadošča kakršnokoli stojalo; zahteva se dvignjena dostojanstvena tribuna, najbolje nepremična, ki bo že sama po sebi zgovorna, zmožna odmevati Besedo, tudi ko tam ne bo nikogar, ki bi jo oznanjeval.« (CD 81, 17)

Arihitekt  Darja Prašnikar Cerar