29.08.2021

Duhovna misel za 22. nedeljo med letom

folder

Mr 7,1–8.14–15.21–23

POSlUŠAJTE IN DOUMITE

Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka.« (Mr 7,15)

Jezus zahteva, da zelo kritično preizkusimo norme, po katerih uravnavamo svoje življenje.

Človekovo srce se je dolžno usmerjati po Boži volji. Čisto srce nas usposablja za neposredno srečanje z Bogom in za življenje v trajni povezanosti z njim. Ko Jezus našteva hudobije, ki lahko pridejo iz srca, na primerih pokaže, česa se mora srce osvoboditi, da bi kot čisto srce bilo pripravljeno za zrenje Boga. Naštete hudobije (prešuštovanje, kraja, umor) se v veliki meri pokrivajo s prepovedmi v desetih Božjih zapovedih. Kot beremo v Markovem evangeliju, Jezus delno našteje tudi drže (pohlep, nevoščljivost, zvijačnost), ki rodijo takšen prestopke. Napačne drže, ki jih Jezus našteje ob koncu, so neposredno povezane z odnosom do Boga in tako s prvimi tremi zapovedmi. Tako se v Jezusovem poučevanju o tem, kaj je čisto in nečisto, obenem srečamo s komentarjem desetih Božjih zapovedi. Preklinjanje je nasprotje slavljenja Boga in molitve. V napuhu človek meni, da Boga ne potrebuje, da lahko vse stori sam. Nespamet ne pomeni pomanjkanja intelektualnih sposobnosti, temveč pomanjkljivo pripravljenost, da bi spoznali in priznali Boga v njegovi resnični veličini in moči. Nespameten je, kdor Boga noče vzeti resno. Ta tudi ni pripravljen postaviti Božje zapovedi čez vse človeške besede in usmerjati svojih dejanj po Božji volji.

Vsega tega se mora naše srce osvoboditi, da bi ga mogel napolniti čut za Boga in hvaležno spoznanje, da smo od njega odvisni.

Po: K. Stock, Jezus – veselo oznanilo