24.07.2021

Duhovna misel za 17. nedeljo med letom

folder

 

Jn 6,1–15

»LAČNE JE NAPOLNIL Z DOBROTAMI«

Še preden Jezus prične javno delovati, se pojavi situacija, povezana z lakoto. V puščavi mu namreč skušnjavec reče: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh."« Jezus mu je odgovoril z znamenitim stavkom: »Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božji ust.«

V današnjem evangeliju pa se ponovno pojavi »zagata z lakoto«. Evangelisti pripoveduje, kako je Jezus nasitil množico, ki ga je poslušala. Morda smo se začudili, zakaj je bil tako v skrbeh za telesno lakoto ljudi. V tistem Jezusovem odgovoru skušnjavcu moramo biti pozorni na besedico »samo«. Jezus, ki je dobro poznal človeško naravo, sploh ni trdil, da človeku kruh (vsakdanja hrana), ni potreben; dejal je le, da je človeku hrana za telo premalo. Človek je telo in duh. Po telesu pripada zemlji in po njem je podoben drugim živim bitjem, po duhu pa je državljan nebes, podoben Bogu. V tem življenju je telo orodje duše, zato moramo skrbeti zanj. Če si lačen, misliš samo na hrano in težko na kaj »višjega«.

Za večino ljudi to drži, izjeme so duhovni junaki – svetniki. Zanje je značilno, da so pozorni in čuteči za drobne potrebe soljudi. Eden takih je bil recimo Karel Boromejski, ki je nekoč vodil milansko škofijo. V njegovem času je tam divjala kuga in škof Karel je osebno stregel bolnikom: čistil je njihove kužne rane in jim dajal jesti in piti. Mnogi so se v »teh časih s covid-virusom«, podobno žrtvovali in z neizmerno ljubeznijo in predanostjo stregli bolnikom. Iz osebne izkušnje tega dela je Karel povedal: »Če hočeš komu pripovedovati o Kristusu, ga moraš prej sedemkrat nahraniti.« Človeka nahraniti pa pomeni izkazati mu najbolj osnovno dobroto. To pove več kot množica lepih besed. Dobrota, ki prihaja od srca, gre naravnost k srcu. Dobrota je žarek tiste ljubezni, ki prihaja od Boga. Pomenljivo je, da je za podobo svoje ljubezni do konca Jezus izbral prav kruh – hostijo. Za človeka, ki je zares dober, rečemo, da je »dober kot kruh«. Dobrota odpira oči srca in duše za Boga; po delih dobrote smo vsi Božji glasniki.                                                                                                                                                                                        Po: S. Čuk, Misli srca