24.08.2019

Duhovna misel za 21. nedeljo med letom

folder

Lk 13,22–30

VRATA V OČETOVO HIŠO

 

Nekaj najbolj vsakdanjega je stopiti skozi vrata. Najbrž pri tem nikoli ne pomislimo, da vrata včasih odločajo o življenju in smrti.

Pred leti se je na angleškem nogometnem stadionu zgodila huda nesreča. Pred vhodom se je zbirala vedno številnejša množica navijačev, razočaranih, ker niso dobili vstopnic. Pritiskali so na vhod. Policija je morala končno popustiti. Kot bi se bil podrl jez, so navijači pritisnili na že prepolne tribune. V sprednjih vrstah je nastal pekel, v katerem je ugasnilo na desetine mladih življenje.

Pogosto moramo čakati v vrsti, potem pa stopiti skozi »ozka vrata« ali ozek prehod mimo okenca. Le tako je mogoče zagotoviti red in varnost na raznih prireditvah. Kako je lahko usodno, če gremo s silo prek tega samoumevnega pravila, kaže zgornji primer.

Evangelij nam je ohranil čudovito Jezusovo prispodobo o ozkih in širokih vratih ter o ozki in široki poti. Svetuje nam, da si prizadevamo stopiti skozi ozka vrata, ki peljejo v življenje. Prvi kristjani so v nauku o dveh poteh povzeli krščanski nravni zakonik: pot življenja je pot spolnjevanja zapovedi in Jezusovih blagrov, pot smrti pa nasprotje temu.

Vrata, skozi katera se trudoma vračamo k Bogu, so ozka in tesna. Ob tem pa vendarle vemo: pred nami je skozi ta tesna vrta – vrata križa – že stopil Božji Sin. Za  njim in v njegovi moči se moremo tudi mi vedno znova vračati v Očetovo hišo, v območje Očetove ljubezni.

Po: Družina, 1989