29.06.2019

Duhovna misel za 13. nedeljo med letom

folder

Lk 9,51–62

HODI ZA MENOJ

Evangelist Luka nam danes predočuje tri podobe posnemanja. Jezusu slediti pomeni vedeti, da tukaj nimamo poslednjega obstanka. Niti družina niti naša hiša nam ne ponujata gnezda, kamor bi se lahko zalegli. Ljudje imamo Božje jedro. To nas žene na naši poti naprej, dokler ne najdemo Boga v naši domovini. Jezus odgovarja temu, ki mu hoče slediti, z rekom, ki so ga poznali tudi Grki. Medtem ko imajo vse živali svoje prebivališče, je človek brez doma. Njegov dom, kjer je lahko v resnici doma, je le Bog, ki mu pripada po svojem bistvu.

Druga podoba posnemanja doseže vrhunec v Jezusovem izzivajočem stavku: »Pusti, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve!« Pokopati mrtvega očeta, to je bila v Izraelu sveta dolžnost. Jezus zagotovo noče pozivati k temu, da bi se tej dolžnosti odtegnili. Njegova beseda je mišljena nazorno. Veliko ljudi ne najde svoje lastne poti, poti, ki jim jo je namenil Bog, ker so še preveč odvisni od svojega očeta. Svojega očeta še niso pokopali. Še vedno jih oblikuje. Hoditi po poti posnemanja pomeni osvoboditi se vseh družinskih vezi. Božje kraljestvo je pomembnejše kakor odnos z očetom. Če vlada v človekovem srcu Bog, potem ne gre več za to, da bi izpolnjevali pričakovanja svojega zemeljskega očeta.

S tretjo podobo nima pred očmi le učencev Jezusovega časa, temveč tudi nas kristjane. Mnogi bi radi šli po poti, ki so jo v srcih spoznali za svojo. V svoji notranjosti bi radi sledili Jezusovemu glasu. Toda še prej se hočejo posloviti od svoje družine. Vsem bi radi pojasnili svojo pot. In morda bi radi, da jo vsi odobrijo. Toda Jezus zopet z radikalnim rekom vabi k temu, da bi sledili notranjemu klicu, ne da bi škilili na desno ali levo, ne da bi se zavarovali in dosegli soglasje svojega sorodstva in prijateljev. Če se mi v srcu odpre, kdo je Jezus in kam bi me rad privedel, potem mu moram slediti, ne da bi se oziral nazaj. Kdor se ozira nazaj in bi rad preverjal, če je brazda, ki jo je potegnil na njivi svoje duše, ravna, ta je nesposoben, da bi njivo v resnici obdeloval. Pri njem nič ne bo raslo. Božje kraljestvo odpira naš pogled naprej.

Po: Anselm Grün, Jezus – podoba človeka