09.01.2021

Duhovna misel za Nedeljo Jezusovega krsta

Hitro nam je minil lepi božični čas. Letos je bil zaradi epidemije Covid 19 sicer drugačen, kot običajno. Kljub vsemu pa smo ob jaslicah doživljali skrivnost življenja, božjega in človeškega.

 

Z današnjo nedeljo zaključujemo božični čas. Pred nami stoji že tridesetletni mož, ki  se pridruži se grešnikom ob reki Jordanu in se da krstiti Janezu. In ko je odhajal, je Janez o njem rekel: »Glejte, to je jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta«. Tudi mi smo bili krščeni ob svojem času. Zdaj pa smo zbrani pri sveti maši, da bi začutili, kar bomo pred obhajilom izrekli: »Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas.«  Obžalujmo svoje grehe, da bomo vredno obhajali to sveto daritev.  

NAGOVOR: Dragi bratje in sestre

Evangelist Marko nas je v prebranem evangeljskem odlomku popeljal na najnižjo geografsko točko Zemlje, k izlivu reke Jordan v Mrtvo morje. Tam je odmaknjeno od tega sveta  živel Janez, sin Zaharija in Elizabete. S svojim načinom je vzbujal zanimanje pri ljudeh, da so začeli prihajati k njemu iz vseh strani in prisluhnili njegovemu nagovoru (Mt 3, 1-6). Klical je k spreobrnjenju. Nekateri so mu sledili in priznali svoje napake, ter se dali krstiti, drugi so ga le opazovali in pomilovali zaradi njegovega stila življenja. Tudi Jezus je stopil v vrsto z grešniki in se mu dal krstiti. Ko je Janez prepoznal Jezusa, se je zavedal svoje majhnosti pred njim, ki ni potreben očiščenja in odpuščanja, ker edini izmed ljudi ni grešen, saj je ves božji. Jasno je izrekel, da on samo pripravlja pot močnejšemu, večjemu od sebe. Ta ne bo krstil z vodo, ampak s Svetim Duhom. Spoštljivo se je upiral, a potem izpolnil, kar mu je Jezus rekel.

 Pomen krsta za Jezusa

Za Jezusa je krst zelo pomemben dogodek v njegovem poslanstvu. Po krstu je zagledal nebesa odprta in Duha, ki je kot golob prihajal nadenj in zaslišal se je glas: » Ti si moj ljubljeni sin, nad teboj imam veselje«.

Nad Jezusom je bilo pri krstu v Jordanu prvič javno razodeto, da je ljubljeni božji sin. Božja ljubezen se je razodela ta močno, da so jo slišali tudi  drugi. Božja beseda je ustvarjalna. Jezus po krstu odide v novo življenje. Zapusti delo »tesarjevega sina« in postaja učenik. Ta pot ga najprej pelje v puščavo, v globoko, notranje življenje, v boj z skušnjavami. A tja odhaja v tesni povezanosti z Očetom, da v tej navezi premaga mike  hudega duha, mike človeške sebičnosti, želje po časti in oblasti. Od tam prihaja močan in trden, izide kot učenik, trajno povezan z Očetom.

 Pomen krsta za nas, odrasle kristjane

Na nedeljo Jezusovega krsta se  s posebno  pozornostjo spominjamo tudi našega krsta. (Lepo je, če je tokrat lahko krst med mašo.)

Verjetno smo bili krščeni kot otroci – vsaj večina od nas – in se svojega krsta ne spominjamo. Se pa gotovo starši in botri  spominjate krsta svojih otrok. Seveda se to ni zgodilo ob reki Jordan in se ni slišal glas z neba, ki bi pretresel v dno duše vse navzoče. A v bistvu se je zgodilo prav enako. Ob vsakem krstu se uresničuje božje veselje, saj Bog nad vsakim krščencem izreka svoje besede: 'Ti si moj ljubljeni sin,  ti si moja ljubljena hči, nad teboj imam veselje'. Ta obljuba se ne umakne. Ostaja v vseh situacijah v vsakem času našega življenja. Ko je lepo in ko je težko. Gospod ostaja z nami vse dni, ne prekliče svoje ljubezni. »Mar pozabi žena svojega otročiča in s ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim«.(Iz 49,15) .

Pomen krsta za osebno življenje

Iz tega globokega teološkega in zakramentalnega temelja kristjani živimo in drugače sprejemamo ta svet in sebe v njem, doživljamo božjo prisotnost in spremstvo. Da nam ne zbledi, je potrebno  utrjevati zavest te povezanosti, praznovati zavezo ljubljenosti. Lepa priložnost za to je nedelja Jezusovega krsta, pa tudi obletnica našega krsta. Ali vemo za datum? Papež Frančišek pravi, da bi morali vedeti zanj.

Pomen krsta za družino in Cerkev

S krstom smo postali deležni milosti božjega otroštva, božje zastonjske ljubezni. Bili smo vcepljeni kot mladika na trto Kristusa in smo bili sprejeti v duhovno občestvo vernih, Cerkve, se posebej kot del domače Cerkve,  ki nas z veseljem sprejema,  za nas moli in mora biti skupnost v molitvi in delovanju. Po svojih danostih in možnostih gradimo to občestvo, od  krsta, pa dokler nas občestvo ne pospremi na zadnji poti. In po smrti bo to občestvo še vedno molilo za rajne farane.  Zato je tudi to osrečujoče dejstvo. Ne pozabimo ga.  

Dragi starši, svojim otrokom ste omogočili zakrament svetega krta, jih izročili božji ljubezni. To je pomemben dan za vas in za vaše otroke. Lepa priložnost, da bi to milost v sebi ohranjali in jo poživljali, je tudi spominjanje datuma svetega krsta in prav bi bilo, da bi ga praznovali.  Tudi godovni dan nas spominja na krst, na duhovno in versko dimenzijo našega življenja in nam kliče pred oči svetli zgled krstnih zavetnikov. Žal se je zadnja leta godovni dan skoraj izgubil ob vse bolj slovesnem praznovanju rojstnega dneva, ki pa običajno poudarja le telesno plat življenja.

Dragi bratje in sestre. Zahvalimo se danes za svoj krst, za starše, botre, duhovnike in vzgojitelje v veri. Poživimo zavest obdarjenosti in odgovornosti za prejeto milost in za dano občestvo. Prosimo, da bi mogli iz te vere resnično živeti in  po svojih močeh graditi občestvo Cerkve in božje kraljestvo v duši in med ljudmi.

Miha Herman, Teharje