16.03.2019

Duhovna misel za 2. postno nedeljo

Lk 9,28-36

NA GORI

Jezus je izbral Petra, Jakoba in Janeza ter jih popeljal na visoko goro, ki je znamenje bližine z Bogom, kraj samote in ločenosti od vsega svetnega. Popeljal jih je proč od vsakdanjega hrupa in vrveža. Noče se razodeti pred veliko množico na kakšnem velikem trgu. Kar naj bi učenci dojeli, je nekaj nenavadnega, a nima s senzacijo ali prividom nič skupnega. Že okoliščine, kakršne je Jezus izbral in udejanjil, kažejo, da ne bi rad naredil hitrega in površnega vtisa na veliko množico, ampak bi rad globoko in trajno spremenil posameznike. Zato, ker so se ti trije učenci dali peljati v samoto in Božjo bližino, so prišli na kraj, kjer jim je bilo dano narediti naslednji odločilni korak v skrivnost Jezusove osebe.

Jezus se je pred njimi spremenil. Kar se je zgodilo, je bilo namenjeno prav tem trem. Prav oni naj bi Jezusa globlje spoznali. Celotna Jezusova zunanjost in pojava sta se spremenili. Njihovim očem je postalo vidno, da Jezus presega meje zemeljskega, da njegov zemeljsko-človeški izgled ne izraža njegove celotne resničnosti. Evangelist sam opozori na izvenzemeljski, nadzemeljski značaj sijoče bele barve, ki predstavlja nebeški svet, sfero sija Božjega veličastva.

Ta dogodek ni presegel samo okvira zemeljskega, presegel je tudi meje sedanjosti. Jezusu ob strani vidijo učenci obe prevladujoči osebnosti izraelske zgodovine, Mojzesa in Elija. Oba prestavljata Božjo naklonjenost izraelskemu ljudstvu in njegov boj zanj. Ne očaki in kralji, temveč največja preroka naroda stojita ob Jezusu in razkrivata njegov značaj. Jezusovi predhodniki so priznani, veliki posredniki med Bogom in Izraelom, katerih naloga je bila izraelskemu narodu pomagati k takšnemu odnosu do Boga, kakršen ustreza resničnosti. Tako kot za vsakega Juda sta tudi za te tri učence Mojzes in Elija nesporni avtoriteti. Njuno poslanstvo in njuna beseda prihajata nedvomno od Boga. Dejstvo, da se je Jezus pojavil skupaj z njima in da njuno poslanstvo kaže nanj, je za učence še ena oporna točka pri spoznanju, s kom se v Jezusovi osebi v resnici srečujejo. Jezus pripada Božji sferi, pa tudi Božji zgodovini z izraelskim ljudstvom. On naj bi dopolnil poslanstvo predhodnikov. Ni se namreč pojavil kot meteor izven vsakega konteksta, temveč je nadaljeval dolgo zgodovino Božjega naprezanja za svoje ljudstvo in jo dopolnil.                                                                                                                                                                                                           Po: K. Stocku