02.03.2019

Duhovna misel za 8. nedeljo med letom

folder

IZ PUSTA V POST

Letos je zima šla (skoraj) mimo nas. Snega je bilo le za vzorec in komaj kdaj je zaškripalo pod nogami. Ni bilo pravega zimskega počitka, pa je že pred nami pomladni čas. Danes je pustna nedelja, v torek pust. Vemo, da se v tem tednu iz pusta čas spremeni v post. Le malo razlike v črki iz u v o, veliko v vzdušju in praksi. V sredo torej začnemo nov čas v duhovnem in verskem pomenu.

Čeprav nas beseda post spominja predvsem na post kot odrekanje ali premagovanje v hrani, nas ravno pepelnično bogoslužno branje z evangelijem na čelu opozarja, da je postni čas namenjen širšemu in globljemu duhovnemu obnavljanju samega sebe. Lepo vas vabim k sveti maši.

V evangeliju pepelnične srede nas Jezus svari pred tremi vrstami človekovega razkazovanja: v postu, molitvi in miloščini. Vsako izmed njegovih opozoril se konča z naročilom: »Ko pa se ti postiš ali moliš ali daješ miloščino, naredi to na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil!« Ta dejanja naj se torej opravljajo predvsem v pogovoru z Bogom, pred Njim in zaradi Njega, ne pa zaradi ljudi.

  Ne gre torej samo za pritrgovanje v hrani. Post, miloščina in molitev, ki jih omenja Jezus in ki nam jih za postni čas priporoča Cerkev, nas opozarjajo na tri ravni naših odnosov: post kot obvladovanje našega nagona po hrani, nas opozarja na celoten odnos do sebe in odgovornost zase, miloščina, ki se nanaša na naš odnos do bližnjega, nas opozarja na vse področje naših medčloveških odnosov in na našo odgovornost za bližnje, za soljudi, molitev pa zadeva naš odnos do Boga, našo vero in zaupanje v očetovsko skrb, ki jo ima On za nas in nam jo je izpričal s tem, ko nam je dal svojega Sina za Brata in Odrešenika.

  Postni čas je zato izjemen čas. Čas duhovne obnove, milostni čas, ki nam je podarjen. Odpirajo se nam nove možnosti za naše življenje z bližnjimi in z Bogom, nove možnosti, ki nam jih ponuja Bog, da obnovimo svoje duhovno življenje. Sprejemamo ga s hvaležnostjo in veseljem, pa tudi z odgovornostjo, da velikih priložnosti, ki nam jih prinaša, ne bi prezrli in zamudili.                                                                                   

po dr. A. Stresu