26.01.2019

Duhovna misel za 3. nedeljo med letom

folder

Lk 1,1–4; 4,14–21

BOŽJA BESEDA – SVETO PISMO

Dogodek v Nazaretu, ko Jezus po branju odlomka iz starozavezne knjige preroka Izaija samega sebe označi na napovedanega odrešenika, vsebuje Jezusov odrešenjski program. Starozavezno napoved o Odrešeniku, ki bo izpeljal ljudi iz vsakovrstnih oblik zasužnjenosti, vklenjenosti, omejenosti in propadanja, je uporabil za napoved svojega delovanja in svojih ciljev. »Danes se je to pismo spolnilo,« je zaključil. V tem trenutku Jezus še nič ne govori o sredstvih, s katerimi bo to dosegel, in med njegovimi poslušalci gotovo ni nihče pomislil, da bi to lahko bila smrt na križu in vstajenje od mrtvih. Kajti po vsej verjetnosti nihče tudi ni pomislil na kaj drugega kakor na tisto, kar jih je najbolj težilo: politična podrejenost rimskemu zavojevalcu, najrazličnejše oblike družbenih krivic in ne nazadnje podvrženost nesrečam, boleznim in smrti. To je tisto, kar človeka najbolj neposredno pesti. Le da so korenine tega zla globlje, kakor navadno mislimo, tako globoke, da jih lahko izruje samo nekdo, ki je več kakor človek, ki je kakor Jezus Kristus, Sin Najvišjega in lahko zato utre ljudem pot v tisto popolno svobodo, za katero ne zadoščata znanost ali revolucija, ampak je treba obleči »novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice« (Ef 4,24).

Jezus se v današnjem evangeliju predstavi kot popoln Odrešenik, popoln osvoboditelj. To je njegov življenjski program, za katerega je živel, umrl in vstal od mrtvih. To je tudi program Cerkve, ki to odrešenje oznanja, zanj pričuje z dejavno ljubeznijo in vanj vključuje vse svoje člane. To je edini in pravi smisel njenega obstoja, delovanja in poslanstva. Cerkve se ni treba bati, kakor se ni treba bati Jezusa Kristusa, kot je rad poudarjal papež Janez Pavel II. Kako bi se človek smel bati svojega Odrešenika in tistega, ki to odrešenje oznanja, obljublja in nas vanj vključuje?

                                                                                                 Nadškof dr. Anton Stres