31.10.2020

Namesto nagovora na pokopališču in molitev za rajne na Vse svete

. Letos je očem nevidni virus spremenil tudi ta naš obred in onemogočil bližnje srečanje ob grobovih. Tako gremo bolj sami, bolj posameznik ali družina h grobu. Tudi skupnega bogoslužje na pokopališču ne bo, ampak bom šel sam blagoslovit grobove vaših dragih in bom molil za vse..

Vsako leto je bilo na ta praznik popoldne na našem pokopališču duhovno bogato srečanje, nagovor in blagoslov grobov. Ker se letos ne bomo srečali tam, vam pošljem nagovor, ki sem ga pripravil za srečanje na pokopališču.  Preberite ga in malo ob njem razmišljajte in se spominjajte svojih dragih rajnih.

Na koncu dodajam še molitev, ki jo lahko v družini zmolite za rajne. Naj bo kljub vsemu lep praznik, poln hvaležnosti za rajne in upanja za njih in za nas, saj je praznik Vseh svetih dokaz njihove svetosti in našega upanja.

VSI SVETI NA POKOPALIŠČU  

»Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.«

Pesnica Mila Kačič je v pesmi z naslovom: Misel o smrti lepo izrazila čutenje teh dni ob prazniku vseh svetih in dnevu spomina na rajne. Na krščanskih pokopališčih po svetu in še posebej pri nas, se današnji praznik množično zbiramo ob okrašenih grobovih v misli na naše mrtve. To je veliko duhovno srečanje generacij na njivah miru. Je tiha in nevidna povezanost preteklosti  in sedanjosti s prihodnostjo in večnostjo

Gospod nam je letos  naklonil tople in jasne dni, da smo lahko kljub omejitvam v miru čistili in urejali grobove in ob tem v sebi prečiščevali naš odnos do rajnih, in  tkali toplo misel hvaležnosti njim, ki jih je Gospod pred nami poklical v večnost, in jim morda skušali povedati tudi to, kar nismo mogli, znali ali hoteli povedati tedaj, ko so bili še živi. Ob grobovih smo lahko tiho ali glasno izrekati molitve; Gospod daj jim večni mir in naj jim sveti večna luč tvoje ljubezni in prisotnosti.

Hitri tempo vsakdanjega življenja nas pogosto potegne v svoj tok dela, skrbi, službe, družbe, doma in zabave. Te poti se običajno izognejo pokopališču. Ko pa nas sem popelje smrt nekoga naših ali sočutje z bližnjim, ki je izgubil ljubljeno osebo, tedaj vemo, da je prav večkrat zaviti sem. Ob mrtvih se bolje zavemo daru življenja. Njim se je že izteklo, nam še ostaja ta dragoceni dar, ne vemo sicer do kraj, a je morda prav zato toliko bolj dragocen in ga je vredno ohranjati in postavljati v službo dobrega.

Ob grobovih začutimo veličino življenja in človeško končnost, telesno krhkost in duhovno moč, ki se je iz tolikih preteklih rodov širila do nas. In tudi mi smo delček tega neskončnega dogajanja človeštva, da bi dodali svojo misel, zapustili vsaj tanko sled ljubezni, dela in dobrote.

Čez leta ali desetletja bodo drugi stali ob naših gomilah, kot stojimo mi sedaj, in v sebi nosili tak ali drugačen spomin na nas. Želimo si, da bila tudi v njihovih srcih hvaležnost, razumevanje in molitev za nas.

Pokopališča so lahko velika šola življenja. Mrtvi nas s svojim dobrim ali zgrešenim ravnanjem, s krepostmi in slabostmi učijo prav živeti in nas vodijo k dobremu, če le hočemo prisluhniti njihovemu sporočilu.   

Grobovi, spomeniki in pomniki vseh vrst so le zunanja znamenja, da ne bi pozabili človeka, njegove duše, njegove večnosti. Kristjani se zavedamo, da je prav to največji zaklad. Zato se naša misel ne ustavi pri kamnu, cvetu ali plamenu, ampak se dviga preko teh k h Kristusu, ki je premagal smrt in vstal v življenje-  v hvaležnosti za vse, kar smo prejeli od naših rajnih, v spoštovanju in človeškem odnosu do ljudi s katerimi živimo in v prizadevanju , da bi vrednote preteklosti in sedanjosti mogli posredovati tudi rodovom, ki prihajajo, da bi se tako končno vsi srečali v nebesih, pri Bogu, v miru. In zato smo tu. Z vero v večno življenje, s hvaležnostjo do preteklosti in v upanju na prihodnost.

 Naj še zaključim z verzom pokojne Mile Kačič:  »Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitve návečer.
Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir.«

Molitev v družini za pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike

Katoliška cerkev se spominja vseh vernih rajnih 2. novembra. Tradicionalno ta dan duhovniki darujejo tri svete maše po namenu vernikov. Verniki molijo molitev rožnega venca, pri kateri se spominjajo vernih rajnih ter prosijo za duše v vicah, da bi dosegle nebeško srečo. Slovenski škofje vabijo vernike, da se na dan vseh vernih rajnih spomnijo dragih pokojnih z molitvijo rožnega venca ali vsaj ene desetke, lahko pa dodajo tudi eno od naslednjih molitev.

Letos zaradi izrednih razmer verniki molijo doma, lahko pa prejmejo sveto obhajilo izven maše, kakor je določeno v navodilih slovenskih škofov.

 

Molitev rožnega venca

Molitev za rajne

O Bog, gospodar vesolja in naš Odrešenik, ki ljubiš vsakega človeka brez izjeme. Priporočamo ti tvoje služabnike, ki so šli pred nami v večnost z znamenjem vere in počivajo v miru. V svojem velikem usmiljenju si se zanje učlovečil, skrajšaj jim čas očiščevanja in jih sprejmi k sebi v večno srečo.

Spomni se, gospod, da so tvoji in ne pripadajo nikomur drugemu kakor tebi, živemu in pravemu Bogu. Ne prištevaj jim prejšnjih grehov, ki so jih storili v slabosti svoje narave ali v navalu strasti. glej, čeprav so grešili, so ves čas verovali vate: Očeta, Sina in Svetega Duha, in so se, preden so zatisnili oči, spravili s teboj v iskrenem kesanju. Neskončno dobrotljivi, usmiljeni Bog, prisrčno te prosimo, ne prištevaj jim zablod njihove mladosti in nevednosti, temveč se spomni svojega velikega usmiljenja in jih sprejmi v svoje kraljestvo, kjer ti, troedini Bog, živiš in kraljuješ vekomaj.

Amen.

O Bog, slava vernih in življenje pravičnih, odrešeni smo s smrtjo in vstajenjem tvojega Sina. Našim rajnim, ki so verovali v skrivnost vstajenja, podeli veselje prihodnje blaženosti. Po Kristusu, našem gospodu.

Amen.

 

Gospod, ti nisi Bog mrtvih, temveč živih. V tebi živijo vsi, ki si jih poklical k sebi. Spominjamo se vseh rajnih, ki smo jih ljubili, vseh, s katerimi smo živeli. Z njimi nas povezuje tvoja dobrota, s katero ljubiš nje in nas.

Spominjamo se jih pred teboj. Zahvaljujemo se ti, da so v tvoji roki. Rekel si namreč: »Na svojo dlan sem zapisal tvoje ime.« Pred teboj se spominjamo vseh umrlih, vseh pozabljenih in zabrisanih imen. umrlih, ki jih nihče ne objokuje, pogrešanih, katerih usoda nam je neznana, obupanih, ki so si vzeli življenje, vseh tistih, ki so jih ljudje umorili. Vemo, da so v tvoji roki in prosimo te: sprejmi te najbolj uboge med svoje srečne otroke.

Zahvaljujemo se ti, da si tako blizu, in tudi naši umrli so nam blizu v tebi. Nihče, ki je v tebi, ne umrje. Od tebe smo prejeli življenje; tudi umrli živijo iz tebe. Z njimi nas povezuje to, da imamo isto življenje.

 

Tvoj križ, gospod, je znamenje tvoje zmage nad peklom in smrtjo. Z njim smo bili rešeni večnega trpljenja, z njim je bil poravnan ves dolg zadolženih. Nad njivo grobov stoji tvoj križ in združuje vse, umrle in nas.

Tvoje misli niso naše misli. Tvoja pota niso naša pota. Verujemo tvojim načrtom, čeprav jih ne razumemo. Hodimo po tvojih potih in se držimo tebe. Ti boš premagal našega sovražnika – smrt. Vstal si od mrtvih in za teboj bodo vstali tudi vsi umrli. Poklical si jih, da bi se veselili s teboj v večni luči in te hvalili vso večnost.

Amen.


Molitev za rajne starše

 

Bog, naš Oče, naročil si nam spoštovati očeta in mater. Dobrotno se usmili naših staršev in jim povrni vse, kar so za nas dobrega storili, nam pa daj to milost, da se jim po smrti pridružimo za vso večnost pri tebi. Po Kristusu, našem gospodu.

Amen.

Molitev za rajne sorodnike, prijatelje in dobrotnike

Usmiljeni Bog, ti človeka ljubiš in mu rad odpuščaš. Naj naši sorodniki, prijatelji in dobrotniki, ki so se s tega sveta ločili, po priprošnji Device Marije in vseh svetnikov uživajo večno blaženost. Po Kristusu, našem gospodu.

Amen.


Molitev za enega rajnega

Bog, naš Oče, umrli živijo pri tebi in tvoji sveti se v tebi veselijo popolne sreče. Prosimo te za našega brata (našo sestro) I. Zatisnil/a je oči za ta svet, naj uživa veselje večne luči. Po Kristusu, našem gospodu.

Amen.

 

Vir: Cerkveni molitvenik, pripravila Slovenska liturgična komisija pri Slovenski škofovski konferenci, 2. Izdaja, Družina, Ljubljana 2020.