10.10.2020

Duhovna misel za 28. nedeljo med letom, za slavje prvega obhajila

folder

POVABLJENI SMO NA GOSTIJO – k Gospodovi mizi

Danes obhajamo v župniji Teharje in Sv. Lovrenc slavje prvega svetega obhajila. S prvoobhajanci in tudi z njihovimi starši smo se pridno pripravljali, da bi vsaj malo začutili velik dar svete Evharistije, ki nam ga daje Kristus za naše zemeljske dni. To je Najsvetejši dar, kjer Bog v polnosti ostaja med nami. Jezus nam je zapustil pri zadnji večerji sveto znamenje po katerem bo navzoč med nami. To je sveto obhajilo, Kruh življenja, Hrana za naše duše. Po daritvi svete maše nadaljuje svojo daritev zadnje večerje, da bi tako ostal trajno med nami, ne le v neki simbolični obliki, kot je fotografija, ampak realno navzoč pod podobo svete hostije, svetega obhajila. Vse premalo se tega zavedamo, zato nimamo do njegove navzočnosti pravega spoštovanja in hvaležnosti. Res je, kot včasih iskreno kdo potoži: »Za sveto obhajilo in za sveto mašo se premalo zahvalim!« Nikoli sicer ne bomo mogli v polnosti čutiti in izraziti hvaležnost Bogu za njegovo prisotnost. A vendar moramo kaj storiti za to, da bi bil naš odnos do njega iskren in trden. Vredno sprejemanje svetega obhajila je gotovo pravi način za poglobitev lastne vere in je hkrati prejemanje moči, da bi zmogli v svojih, včasih težkih razmerah, opraviti to, kar je prav in od nas pričakuje Bog. Nekateri verniki zelo redko pristopijo k zakramentu spovedi in svetemu obhajilu. Morda ne najdejo priložnosti, volje ali moči, da bi sprejeli ta neprecenljivi dar božjega odpuščanja in njegove navzočnosti v svetem obhajilu. Kdo drug žal pristopa brez prave pobožnosti, spoštovanja in pripravljenosti. Morda mu je postalo to navada ali pa se ravna po obnašanju drugih. 

Vendar moramo s svetimi rečmi sveto in spoštljivo ravnati! Naj nam bo ta misel v pomoč, da bi zares vredno in redno lahko sprejemali Kristusovo Telo. Tam, kjer upada vredno prejemanje svete Evharistije, zagotovo usiha tudi vera. In kjer usiha vera, tam kmalu kristjan več ne čuti potrebe po bogoslužju in mu postaja sodelovanje s Cerkvijo in z Bogom pretežko in ne najde več časa zanj.

Naj slavje prvega svetega obhajila poživi odnos do Kristusove realne navzočnosti v Najsvetejšem Zakramentu, ne le prvoobhajancem, ampak tudi staršem, in končno nam vsem. Saj je to za kristjane Najsvetejše!

Župnik Miha Herman in duhovni pomočnik Stanko Gajšek