15.08.2020

Duhovna misel za 20. nedeljo med letom

folder

Mt 15,21–28

TRDA VERA DOSEŽE TUDI MILOST

Današnja misel se še dotika včerajšnjega praznika vnebovzetja božje matere Marije. Ustavimo se še malo ob njej.

Prikličimo si pred oči podobo žene, ki jo srečamo v današnjem evangeliju. Ta poganska Feničanka se Jezusu približa s ponižno prošnjo: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo muči hudi duh.« Jezus, ki ga iz evangeljskih poročil poznamo kot dobrotnika vseh, ki so v stiskah in težavah, se do te žene obnaša prav strašno, neprijazno. Najprej se zanjo sploh ne zmeni, potem ji reče, da s pogani noče imeti opravka, višek zavračanja pa so njegove besede: »Ni lepo jemati kruha otrokom in ga metati psičkom.« Otroci so člani izvoljenega ljudstva, psički pa podoba poganov. Žene ta »rasistična« izjava ne odbije, Jezusa vseeno prosi za »drobtinice, ki padajo z mize«. Takšno vztrajno zaupanje Jezusa razoroži in vpričo apostolov, ki so se čudili njegovi dotedanji trdoti, jo pohvali: »O žena, kako velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« Razlagalci tega odlomka pripominjajo, da je Jezus s svojo navidezno grobostjo in neprijaznostjo preizkušal vero te uboge žene. Ni pa to zapisano zato, da bi tudi mi (tudi duhovniki) ravnali podobno v odnosu do ljudi, ki iščejo pomoč. Jezus je s svojimi Božjim pogledom videl ženi v srce in je dobro vedel, da je s takšnim ravnanjem ne bo odbil, vedel je, da je v njenem srcu tako močna ljubezen do bolne hčerke, da ji njene prošnje ne bo mogel odreči.

Zgodba je zapisana zlasti zato, da bi se ob tej ženi, ki Boga ni poznala, naučili trdne vere. Takšna vera je »slepa ljubezen«. Slepa, ker ne vidi nobenih ovir, slepa, ker vidi tudi v temi preizkušenj. Vera je »slepa ljubezen«, ker se da voditi Jezusu in sprejema njegov pogled na življenje. Ta pogled pa je jasnejši, višji. Komu se moram zahvaliti za ta pogled? Upam, da bo marsikdo lahko odgovoril: staršem, posebno materi.

Po: S. Čuk, Misli srca