25.07.2020

Duhovna misel za 17. nedeljo med letom

folder

Mt 13,44–52

Zaklad

Kristjani vemo, da nič končnega in zemeljskega – niti stvari niti človek – ne more v celoti izpolniti vseh naših hrepenenj. Svojo osebnost lahko zares zgradimo le tedaj, če sprejmemo Boga in ga ljubimo nad vse stvari. V tej luči potem prav vrednotimo in cenimo tudi vse zemeljske stvari. On in njegovo kraljestvo sta za nas skrit zaklad in dragocen biser. Če je Bog v središču našega življenja in gibalo naših misli, besed in dejanj, bo to življenje zares smiselno in izpolnjeno.

Te resnice nam osvetljuje današnja Božja beseda. Mladi Salomon je priznal, da »ne ve, ne kod ne kam« in zato prosil Boga za razumno in modro srce, da bi »znal razločevati med dobrim in hudim«. Kolikokrat tudi mi ne vemo ne kod ne kam. Odločitev za dobro je vse težja, ker je zlo zamaskirano in se večkrat kaže kot dobro ali vsaj kot nekaj nevtralnega. Prava življenjska modrost je v tem, da se vedno odločamo za večjo, za največjo dobrino. Prava svoboda ni v stalnem nihanju, ampak v tem, da se z vsem srcem odločimo za dobro.

Vzgoja in samovzgoja v tem je naša krščanska dolžnost, ker drugače ne moremo pričati za nebeško kraljestvo. Moč našega pričevanja je odvisna predvsem od trdnosti in premočrtnosti naše krščanske osebnosti. Tudi mi prosimo Gospoda: »Daj nam razumnosti za pravilno ravnanje. Daj, da najdemo prave vrednote – predvsem zaklad, ki si ti in tvoje kraljestvo – in vse sile vprežemo v to, da jih uresničujemo.«

Cerkev je podobna hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro. Prinaša predvsem Božjo besedo, ki je stara in vedno nova in živa. V njeni luči osvetljuje dogodke in razmere vsakokratnega časa. Odkriva nam pot do skritega zaklada in dragocenega bisera – do Boga in njegovega kraljestva. Če zgrešimo pravo pot ali zapravimo ta zaklad, nam vsi morebitni drugi zakladi ne bodo nič pomagali.

 

Po: B. Dolenc, Oznanjevalec,