28.07.2018

Duhovna misel za 17. nedeljo med letom

folder

Jn 6,1–15

NIČESAR NIMAMO PRAVICE ZAVREČI

V našem času, ko je toliko razmetavanja in preobjedenosti, težko razumemo Jezusovo besedo, ki jo je rekel učencem, potem ko je pomnožil kruh in nahranil več tisoč ljudi. »Poberite kosce, da se kaj ne izgubi.« Kaj vse danes zmečemo proč – pa hajdi v trgovino po novo! Zato imajo domala po vseh slovenskih občinah težave z odlagališči odpadkov.

»Poberite kosce,« pravi Jezus, »da se kaj ne izgubi.« Ničesar nimamo pravice vreči proč, kar bi še utegnilo koristiti potrebnemu. Kar nam preostaja, ni naše, ampak dolgujemo tistemu, ki mu primanjkuje.

Ob tem lahko razmišljamo o našem odnosu do gmotnih dobrin nasploh. Zahodna porabniška družba se mora vprašati, s kakšno pravico si prilašča največji kos zemeljskih dobrin, energije, neobnovljivih virov, ki so last vsega človeštva. Današnji t. i. razviti zahodni svet živi na račun tretjega sveta in na račun prihodnjih rodov. Začeti moramo živeti drugače, da bodo drugi sploh lahko preživeli. Ne ubija samo orožje, temveč tudi naš slog življenja.

Pomislimo na to v teh počitniških dneh, ko bomo videli kraje brez divjih odlagališč, višine s čistim zrakom, bistre potoke in reke. Ali bodo vse to našli tudi tisti, ki bodo prišli za nami?

Kdor hote onesnažuje naravo, je podoben človeku, ki pljune materi v obraz. Pregreši se nad vsemi prihodnjimi rodovi. Kdor brezvestno razmetava gmotne dobrine, je ropar.

Jezusovo naročilo o pobiranju koscev, ki so ostali, naj nas uči spoštovanja do vsakega koščka kruha in katerekoli drug dobrine, ki nam je dana.

Po: B. Dolenc, Ozare, TV – Slovenija 1997