21.07.2018

Duhovna misel za 16. nedeljo med letom

folder

Mr 6,30–34

počitek ob pravem času

V tem dopustniškem času radi slišimo Jezusa, kako naroča svojim učencem, naj gredo in se nekoliko odpočijejo, četudi v njegovem času niso poznali sodobnih dopustov. Naše stare mame in stari očetje na deželi niso vedeli, kaj je dopust. Ali pač? Imeli so dopust pozimi, ko je imela »dopust« tudi narava.

Bolj kakor sam poletni dopust je pomemben tisti reden tedenski dopust, ki je nedelja, Gospodov dan, namenjen naši duši, soljudem in Bogu. Jezus naroča odmik od vsakdanjosti, ki nam pomaga, da svoje napore in podvige, uspehe in neuspehe postavimo v pravo luč, premislimo in presodimo v luči Jezusove besede in zgleda. Temu je namenjena predvsem nedelja, ko pred Gospodom premislimo teden za nami in pred njim načrtujemo teden, ki prihaja. Če se ves teden trudimo za telo, naj bo vsaj en dan posvečen tudi duši. Da naredimo nekaj »za svojo dušo«, za svoj notranji svet, da nismo zgolj lutke ne vrvici zunanjih impulzov, ampak osebe, ki delujejo iz svojih osebnih odločitev in vrednot. Apostoli so se zadovoljni vrnili s prvega poskusnega apostolskega podviga. Jezus jih pošlje v samoto, da še enkrat premislijo, kaj so doživeli. Ta odmik od vsakdanje rutine in prisile ni potreben samo enkrat na leto, ampak vsak teden. Zato je nedelja tako potrebna in naša dolžnost je, da ostane to, kar naj bi bila po Božji zamisli – za naše dobro. Tistim, ki jim ni za ljudi, tudi ni do nedelje.

Pa tudi letni dopust naj bo po zgledu nedelje – Gospodovega dne – čas, ki ga namenimo svoji duši, da bomo v letu, ki prihaja, še bolje z Bogom in s soljudmi.

Nadškof dr. Anton Stres