14.07.2018

ZLATA MAŠA NA TEHARJAH

Preteklo nedeljo, 8. 7. 2018, smo obhajali zlato mašo duhovnega pomočnika na Teharjah in pri sv. Lovrencu, g. Stanka Gajška. Petdeset let je predano služil Bogu in vernikom v različnih krajih, zato se upravičeno veselimo njegove osebnosti, poslanstva, ki ga je opravljal in ga še opravlja.  

folder

Gospod Gajšek je obhajal svojo Novo mašo  20. junija 1968 v rodni Kostrivnici pod Bočem.  

Prvo kaplansko mesto je bilo v župniji Šmarje pri Jelšah, ki ga je opravljal pet let.  Za dve leti je  postal župnik v fari Črešnjevec pri Slovenski Bistrici, nato pa ga je škof Držečnik prosil, da gre za izseljeniškega duhovnika; za slovenskimi verniki, ki so našli službo in svoje življenje v Nemčiji. V tujini  je vez med vero in maternim jezikom še toliko močnejša in tudi večja potreba, da bi se človek v tujem svetu lahko znašel in ohrani vero, kulturo in jezik. Stanko je bil v veliko pomoč mnogim. Številni zdomci se ga spominjajo in so mu hvaležni. Kar 38 let  je bil  njihov dušni pastir v Mannheimu, Ingustadtu, in oskrboval slovenske vernike daleč naokoli…. Neki naš zdomec je o njem zapisal: »Povsod  je znal povezovati ljudi – verne in neverne, različne značaje, generacije, narodnosti; povsod je bilo čutiti odprtost do mladih. Znal je pomiri nasprotovanja med župnijo in društvom.

Njegova odlika je tudi strpnost. Vsakega sogovornika zna poslušati, se vanj poglobiti in mu pomagati pri reševanju življenjskih problemov. Zato je priljubljen sogovornik mladih in starejših, bližnjih in oddaljenih, Slovencev in Nemcev.  Bil je soorganizator prireditev, ki so nemškim meščanom približale slovensko domovino in njene ljudi. Spletle so se mnoge vezi, ki prispevajo k evropskemu sožitju. Organiziral je veliko slovenskih kulturnih prireditev in tako budil narodno zavest.

Veliko pozornost Stanko posveča liturgiji. Skrbno pripravi vsako mašo, da lahko verniki doživljajo lepoto bogoslužja. Njegove pridige so globoke in sad obsežne priprave ter osebne meditacije.«

In ko je po zakonodaji v Nemčiji zaključil svoje službovanje za zdomce, se je vrnil v domovino in nadaljuje duhovniško poslanstvo doma, v svoji župniji Kostrivnica, kjer biva med tednom, še zlasti pa kot duhovni pomočnik v župniji Teharje in sv. Lovrenc. Ob zlatem jubileju je prejel srebrni znak Občine Štore in priznanje škofije Celje.

 

Veseli smo, da rad prihaja v naši župniji kot duhovnik in kot človek in da se med nami dobro počuti.

Ob zlatem jubileju duhovništva mu čestitamo in mu želimo še v naprej obilo zdravja in moči, da bi lahko še dolgo oznanjal, delil zakramente in rad prihajal med nas.

To smo mu zaželeli v nedeljo pri slovesnosti zlate maše, ki jo je daroval na Teharjah. Po maši je gospodu zlatomašniku vsak od kakih 300 navzočih v cerkvi z veseljem segel v roko v hvaležnosti in dobri želji za naprej.

 To slavje smo združili s 5. Župnijskim dnevom, ki smo ga verniki župnij Teharje in Sv. Lovrenc skupaj pripravili in obhajali. Iz cerkve smo se preselili v šotor ob cerkvi, kjer smo se telesno okrepili in duhovno bogatili ob triurnem programu domačih glasbenikov, pevcev in sogovornikov, nato pa zaključili še v cerkvi s petimi litanijami in molitvijo za duhovne poklice, g. zlatomašnik pa nam je podelil blagoslov z Najsvetejšim.

 

Taka srečanja so zelo dobrodošla, saj je v tem času zagledanosti vase in v lastne potrebe nevarno, da postajamo osamljeni, da vidimo le potrebe in dejavnosti, pozabimo pa na človekovo dušo, na čas za Boga in na svoje bližnje. Župnijsko občestvo ni omejeno le na molitev in delo, ampak ga gradi tudi družabnost, jubileji in vesela srečanja.

 

Miha Herman, župnik