13.01.2018

Duhovna misel za 2. nedeljo med letom

folder

Jn 1,35–42

KAKŠNO JE MOJE POSLANSTVO?

Apostol Peter je prišel k Jezusu in ta mu je nakazal njegovo poslanstvo: Imenoval se boš Kefa … Ni mu rekel: »Hej, Peter, zame boš dal življenje; v Rimu te bodo križali.« Če bi to storil, bi se Peter gotovo takoj obrnil in odšel. Jezus ga je preprosto povabil, naj hodi za njim in bo postal ribič ljudi. To pa je bilo Petru, ribiču, že bolj domače. V treh letih je ob Jezusu počasi odkrival svoje poslanstvo. Šele s prihodom Svetega Duha ga je bolje doumel in prejel moč, da je navsezadnje šel oznanjat vse do Rima in končno za Jezusa tudi dal svoje življenje.

Najti svoje mesto v svetu oz. odkriti svoje poslanstvo je temeljna naloga  vsakega človeka. Ni lahka. Potrebno je prisluhniti svojemu srcu; prepoznati, izkusiti, da sem ljubljen – od Boga in tolikih ljudi, kajti samo kdor je izkusil ljubezen, lahko tudi sam zares ljubi. Stopiti je potrebno na pot očiščenja: potrebno je prekiniti z grešnimi navadami, odrezati določena razmerja, zapustiti določena okolja, se odpovedati določenemu branju in odpreti nova poglavja življenja, vstopiti v nova okolja, tkati nova razmerja … Potrebno je prisluhniti svojim globokim željam, zanimanjem, okolju, prijateljem, Cerkvi in videti, kam bi lahko umestil svoje življenje, da bi bilo skladno s tem, kakor me vidi Kristus. Potrebno je gojiti drže hvaležnosti za prejete darove, odprtosti do Boga in do drugih ljudi in se vaditi v darovanju. Ne se bati križa.

Doživljanje padcev, porazov, nasprotovanj, nesoglasij in odpora sveta je del vsake poti in je potrebno za rast, zorenje, spoznavanje tega, kar je življenjsko zares pomembno. Pomembno je vedno znova vstajati in iti naprej. Potrebno je vzdrževati domačnost z Bogom, saj se poklicanost uresničuje v dialogu in ne kot izvrševanje nekega ukaza: potrebno si je vzeti trenutke, ko si zares s Kristusom, ga dolgo zreš, prebiraš duhovna besedila, gledaš svete podobe …, da bi se prepojil s Kristusovo miselnostjo in ljubeznijo.

Po: www.unipas.si