14.03.2020

Nagovor -PRIDIGA - za 3. postno nedeljo

Dragi farani, lepo vas pozdravim na 3. postno nedeljo..

Nagovor za današnjo nedeljo:

3. POSTNA NEDELJA (A): Jn 4,5-42

V teh dneh nas močno okupira mislel na novi virus in vse dogajanje v javnosti, v Cerkvi in v osebnih pogovorih se  vrti okoli nevarne bolezni, ki v zadnjih mesecih otežuje življenje milijonom ljudi po vsem svetu, zdaj še posebej v naši sosednji državi v  Italiji, a tudi v naši domovini vse bolj širi svoje lovke. Prvič po štiridesetih letih mojega duhovništva se je zgodilo, da ne moremo duhovniki maševati za vas neposredno, z vašim sodelovanjem, h kateremu vas vedno znova vabim. Zaradi nevarnosti širjenja okužbe so naši škofje sprejeli to težko odločitev, da duhovniki darujemo sveto mašo brez vaše fizične navzočnosti. Verjamem pa, da ste mnogi v duhu še kako povezani v molitvi in prošnji k Bogu, da bi se ta nevarnost čim prej ustavila in umirila. Tako zaupamo, tako prosimo, tako se trudimo.

 

A če si ne moremo danes gledati iz oči v oči in skupaj darovati sveto maši, pa so moderna sredstva komunikacije lahko v pomoč, da smo duhovno uglašeni z mislijo božje besede in 3. postne nedelje.

 Ob koncu razmišljanja je dodana tudi božja beseda te nedelje in vabim, da si jo preberete in ob njej razmišljate.

 

Evangeljski odlomek je danes zelo dolg in zanimiv. Govori večinoma o ženski, Samarijanki. Jezus se je srečal z njo pri vodnjaku, ko je prišel tja in je bil zelo žejen, pa ni imel s čim zajeti vode.  

Žena je prišla po vodo, kot vsaki dan. Potrebuje vodo, življenjskega pomena ji je, kakor nam vsem: za kuhanje in pitje, za pranje in umivanje. Brez vode ni mogoče živeti. Tudi Jezus je žejen. Ogovori to ženo, četudi je tujka, četudi je pripadnica Judom sovražnih Samarijanov. On se ne meni za nepotrebne spore in delitve, on ni vzvišen kot farizeji, ki so prepovedovali pogovor moškega z žensko na javnem kraju, ker za moža pač ne spodobi, da bi govoril z njo. A iz tega preprostega srečanja se razvije pogovor, ki zdaleč presega potrebe, za katere se je še malo prej zdelo, kako so velike. Te stopajo v ozadje, vse važnejše pa postajajo velike resnice: človek potrebuje  več kot le pogoje biološkega preživetja, Potrebuje resnico sebi, potrebuje besedo upanja, potrebuje resnico o Bogu in o drugih. Potrebuje nekaj, za kar je vredno živeti. Zaradi teh duhovnih dobrin se je sposoben je odpovedati tudi potrebam telesa, pripravljen je na žrtve, odpovedi in trpljenje.  Jezus ob pogovoru pozabi na svojo žejo, Samarijanka pa začuti, da je srečala nekoga, ki je drugačen kot možje, ki jih je srečevala do sedaj. On ji je povedal resnico o njej sami; On pozna žalostno zgodbo njenega življenja (pet mož si imela do sedaj, in ta s katerim živiš ni tvoj mož). Toda, kljub temu je ne ponižuje, ne preganja  in je ne ignorira. Samarijanka spozna, da Jezus ne le pozna njeno preteklost, ampak, da lahko spremeni  njeno prihodnost. To, kar ob njem spozna, zdaleč presega njeno prvo iskanje in pričakovanje. Reče mu: »Vidim, da si prerok« in drugim še doda: »Ali ni on Kristus?« Zdaj ni več važen vrč in voda, zdaj se ne ustavlja le ob grešni preteklosti, ampak najde rešitev in jo oznani tudi drugim. Še druge pripelje k spoznanju in veri v Odrešenika.

 

Kaj lahko ta odlomek pove tudi nam?

  • Ljudje smo močno navezani na potrebe telesa. A to ni vse. Če odkrijemo smisel v vrednotah, se lahko mnogim potrebam odpovemo, se žrtvujemo v službi bližnjim.
  • Bog nas včasih nagovori (kot je Samarijanko) v preprostih vsakdanjih dogodkih in opravilih. Če znamo videti in slišati, nam preko njih deli še večje, duhovne dobrine.
  • Bogu se bližamo po ljudeh, po domačinih ali tujcih, pravičnih in tudi po grešnikih, kot so Samarijani preko te žene spoznali Odrešenika.
  • Žene so dobre oznanjevalke evangelija , tako svojim otrokom in možem, pa tudi drugih. Njihova beseda zna nagovoriti za odrešenjske vsebine.
  • Jezus zaupa ženam pomembno vlogo oznanjevanja.
  • Preko iskrene besede in pričevanja lahko prihajamo do spoznanja resnice, tako kot so Samarijani (Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.«).
  • Tudi nam pošilja Bog ljudi, da bi ob njih razmišljali o smislu svojega življenja in spoznali vrednost odrešenja.
  •  

 

Želim vam lepo nedeljo. Naj zunanje težave in skrbi ne zamorijo duha in upanja v božje varstvo in pomoč. Te preizkušnje naj nas povežejo v solidarnosti in v volji po medsebojni pomoči, saj jo lahko vsi vedno delimo in smo je pogostu vsi potrebni.

 

Vaš župnik Miha Herman

 

Božja beseda današnje nedelje:

1. berilo

Žejno ljudstvo v puščavi prosi vode

Berilo iz 2. Mojzesove knjige (2 Mz 17,3-7)

Tiste dni je bilo ljudstvo v puščavi žejno in je tako godrnjalo zoper Mojzesa: »Zakaj si nas izpeljal iz Egipta, da z žejo pomoriš nas, naše otroke in našo živino?« In Mojzes je vpil h Gospodu ter rekel: »Kaj naj storim s tem ljudstvom? Še malo in kamnáli me bodo.« Gospod je rekel Mojzesu: »Pojdi pred ljudstvom in vzemi s seboj nekaj Izraelovih starešin! Tudi palico, s katero si udaril Nil, vzemi v roko in pojdi! Glej, stal bom pred teboj tam na skali na Hórebu. Udari po skali in iz nje bo pritekla voda, da bo ljudstvo môglo piti!« Mojzes je stóril tako pred očmi Izraelovih starešin. In dal je temu kraju ime Masa in Meríba, ker so se Izraelovi sinovi prepirali in preizkušali Gospoda ter rekli: »Ali je Gospod med nami ali ne?«

Psalm 95

Odpev: »Ne zakrknite danes svojih src.«

Ps 95,1-2.6-7.8-9

Pridite, vriskajmo Gospodu,

vzklikajmo skali našega odrešenja.

Stopímo mu naproti s hvaležnostjo,

vzklikajmo mu z veselimi spevi.

Odpev: »Ne zakrknite danes svojih src.«

Pridite, pádimo na kolena in se priklonímo,

pokleknímo pred Gospodom, ki nas je narédil.

Zakaj on je naš Bog, mi smo njegovo ljudstvo,

čreda, ki jo pase s svojo roko.

Odpev: »Ne zakrknite danes svojih src.«

O da bi danes poslušali njegove besede!

Ne zakrknite svojih src kakor na dan preizkušnje v puščavi!

Tam so me vaši očetje preizkušali in izzivali,

čeprav so videli moja dela.

Odpev: »Ne zakrknite danes svojih src.«

2. berilo

Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu

Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 5,1-2.5-8)

Bratje in sestre, ker smo opravičeni iz vere, živímo v miru z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu, po katerem se nam je tudi po veri odprl dostop v to milost, v kateri stojimo in se ponašamo z upanjem na Božjo slavo. Upanje pa ne osramotí, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. Kajti ko smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne. Težkó namreč, da bi kdo umiral za pravičnega: morda bi si kdo še upal umreti za dobrotnika. Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.

Evangelij

Vrstica pred evangelijem

Gospod, ti si resnično odrešenik sveta; daj nam žive vode, da ne bomo žejni.

Izvir vode, ki teče v večno življenje

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 4,5-42)

Tisti čas je Jezus prišel v samaríjsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure. Tedaj je prišla žena iz Samaríje, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!« Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano. Samarijánka mu je tedaj rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijánko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijáni.) Jezus ji je odgovóril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti‹, bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? Si mar ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.« Rekel ji je: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!« Žena je odgovorila in mu rekla: »Nimam moža.« Jezus ji je rekel: »Dobro si rekla: ›Nimam moža‹; kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok. Naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite, da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.« Jezus ji je rekel: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje prihaja od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in tisti, ki ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« Žena mu je dejala: »Vem, da pride Mesija (kar pomeni Maziljenec). Ko pride, nam bo vse oznanil.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem, ki govorim s teboj.«

Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili, da je govóril z žensko, vendar mu nobeden ni rekel: ›Kaj bi rad od nje?‹ ali ›Zakaj govoriš z njo?‹ Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem: »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« Odšli so iz mesta in se napotili k njemu. Medtem so ga učenci prosili in govorili: »Učitelj, jej!« On pa jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.« Učenci so tedaj govorili med seboj: »Mar mu je kdo prinesel jesti?« Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo. Ali ne pravite vi: ›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so zrela za žetev. Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec. V tem je namreč resničen izrèk, da ›eden seje, drugi žanje‹. Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa obirate sadove njihovega truda.«

Veliko Samarijánov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi žene, ki je pričevala: »Vse mi je povedal, kar sem storila.« Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni. Zaradi njegove besede jih je še veliko več začelo verovati. Ženi pa so govorili: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.«

Tednik Družina:

V času, ko so zaradi izrednih razmer slovenski škofje odpovedali svete maše in omejili dostop do bogoslužnih prostorov, lahko okrepimo molitev in iz nje črpamo moč za solidarnost in povezanost med nami. Kakor nihče ne pozna vseh posledic, ki jih s seboj prinaša novi virus, tudi nihče ne more prešteti vseh milosti, ki bodo po naši molitvi prihajale do naših bližnjih, do tistih, ki so pomoči najbolj potrebni in vseh, ki se preko svojih moči trudijo zajeziti in ublažiti posledice epidemije. Podpirajmo jih z molitvijo!Za vas v postnem času vse do velike noči odpiramo popolnoma prost dostop do bogoslužno molitvene revije Magnficat v spletni obliki, kjer boste našli za vsak dan:

dnevna berila, evangelij, mašna besedila, jutranjo in večerno molitev, mediatcije,  življenjepise svetnikov in razmišljanja.

Revijo lahko berete na pametnih telefonih ali jo prelistate s klikanjem na računalniku. Vabljeni, da delite to sporočilo tudi med svoje bližnje in prijatelje, naj nas časi, ko smo na preizkušnji združijo, da bomo po zmagi nad boleznijo močnejši.