22.02.2020

Duhovna misel za 7. nedeljo med letom

folder

Mt 5,38–48

Naj nastavim drugo lice?

Za »navodila« v današnji Božji besedi se zdi, da zahtevajo nemogoče. V njih čutimo povračilno pravo, iz katerega je Jezus navedel samo eno misel. V Svetem pismu stare zaveze se glasi takole: »…daj življenje za življenje, oko za oko, zob za zob roko za roko, nogo za nogo, opeklino za opeklino, rano za rano, modrico za modrico« (2 Mz 21,23-25). In vendar je bilo to pravo že korak naprej, ker je omejilo maščevanje, izvršeno na Lamehov način: »Kajti Kajn bo sedemkrat maščevan, Lameh pa sedeminsedemdesetkrat« (1 Mz 4,24). Kljub temu je bilo v Jezusovem času tudi povračilno pravo že zelo preseženo. V grškem svetu je Platon učil: »Na krivico se ne sme odgovoriti s krivico in nikomur ne smemo narediti nič slabega, kakršnokoli zlo nam je že prizadel.« V judovskem svetu pa je Qumranska skupnost postavila tole pravilo: »Nikomur ne bom vračal hudega s hudim, ampak bom vsem delal dobro, zakaj sodba pripada Bogu.«

Jezus se izrazi še bolje in nam opiše, kako se moramo obnašati pred krivico.  V vsakem primeru je potreben aktiven in dobrotljiv odziv. Pred vsem tem stoji načelo: Ne upirajte se hudobnežu. Ne gre za to, da bi  mu dali prosto pot. To ne pomeni, da oblikujemo družbo, v kateri noben zločin  ne bo kaznovan. Jezus ne govori o tem. Uči nas, na kakšen način spremeniti človeško skupnost, predvsem pa, kako se mora v svetu obnašati skupnost njegovih učencev, da bi življenje slavilo zmago.

Prvi korak je zagotovo ta, da na nasilje ne odgovorimo z nasiljem, da ne vstopimo v njegovo peklensko kolesje; skušamo se obvladano soočiti s položajem. Takšen je pomen hiperboličnega izraza: če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še drugo. Tudi Jezusa so nekega dne udarili po enem licu, pa ni nastavil še drugega; skušal se je pogovoriti in je od tistega, ki ga je udaril, zahteval utemeljitev; skušal ga je pripraviti do tega, da bi razmislil, da bi se soočil s svojo odgovornostjo. K temu nas vabi!

Po: M. Galizziju