Zadnje objave
- Preskoci ta meni
- Oznanila za 2. ADVENTNO NEDELJO - PRAZNIK BREZMADEŽNE, za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 2. Adventno nedeljo- praznik Brezmadežne
- Oznanila za 1. ADVENTNO NEDELJO, za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 1. Adventno nedeljo
- Oznanila za PRAZNIK KRISTUSA KRALJA za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc
- Duhovna misel za praznik KRISTUSA KRALJA
- Novemberska misel
- Oznanila za 33. nedeljo med letom za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 33. nedeljo med letom
- Svete maše za rajne po molitvenih spominih -SV. LOVRENC
- Svete maše za rajne po molitvenih spominih - TEHARJE
- Oznanila za Martinovo, 32. nedeljo med letom za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc
- Duhovna misel za Martinovo, 32. nedeljo med letom
- Oznanila za Zahvalno, 31. nedeljo med letom za župnijo Teharje in za župnijo Sv. Lovrenc
- Duhovna misel za Zahvalno, 31. nedeljo med letom
Duhovna misel za Martinovo, 32. nedeljo med letom
BOGA SLAVIMO, PRI SVETEM MARTINU SE VESELIMO
Ljudje nosimo svoja imena, ki so nam jih izbrali naši starši. Kristjani so od nekdaj izbirali za svoje otroke imena apostolov ali poznanih svetnikov, ki so v svojem življenju storili pomembna dela ljubezni in vere; pogosto pa so bili tudi srčni voditelji, škofje, papeži ali dobrotniki. Želeli so, da bi tudi njihov otrok bil podoben svojemu svetniškemu zavetniku, saj so v njem videli tudi mogočnega priprošnjika pri Bogu. Že stari latinci so uporabljali pregovor: »nomen est omen«, ali ime je znamenje, ime izraža stvar ali človeka. Danes mnoge mlade družine to več ne vedo ali ne upoštevajo, za svoje otroke izbirajo sodobna imena, ki so jih slišali v kakšni tuji nadaljevanki in včasih kar s težavo najdemo svetniškega zavetnika.
Tudi župnije imajo svoje ime, imajo svojega zavetnika in tudi za župnije velja podobno: farni zavetnik je faranom priprošnjik v nebesih in čudovit zgled lepega življenja na zemlji. Župnija Teharje nosi častitljivo ime po velikem svetniku prve krščanske dobe, sv. Martinu. Kar 94 slovenskih cerkva je izročeno njegovi mogočni priprošnji. V mnogo čem nam je lahko tudi lep zgled. Imel je čudovit značaj in izreden čut za človeka v stiski. Kot mladostnik se je zelo zavzeto pripravljal na krst in iz vere zgledno živel. Kmalu je slekel vojaško suknjo, saj je čutil, da to z njegovo odločitvijo in značajem ne gre skupaj, postal menih in nato škof, z mnogimi deli izpričal, da je bil dobri pastir po Jezusovem zgledu. Tudi v svoji stiski je rekel: ne branim se dela, če sem potreben, še ostajam. Njegov god spremljajo mnogi ljudski običaji, saj goduje v času, ko iz mošta dozori vino, čeprav on sam ni imel nobene veze z vinom.
Nekaj njegove predanosti, zavzetosti, dobrote in vztrajnosti… se skušamo navzeti tudi mi, farani in častilci svetega Martina. Naj se omenjeni latinski rek potrjuje tudi v nas, da bi tudi naša župnija odsevala nekaj njegovih kreposti in značilnosti.
Vsem faranom čestitava k prazniku in želiva, da bi se fara sv. Martina na Teharjah čutila kot ena velika družina vseh vaših družin, da bi cvetela in prinašala sad krepostnega življenja vsem faranom in krajanom.
Vaša duhovnika Miha Herman in Stanko Gajšek
Fotografije
