Duhovna misel za 30. nedeljo med letom

HVALEŽNI ZA SEDANJOST IN VEČNOST

Jaz se namreč že darujem in čas moje razveze je blizu. Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej mi je pripravljen venec pravice, ki mi ga bo dal oni dan Gospod, pravični sodnik; pa ne le meni, ampak tudi vsem, ki v ljubezni pričakujejo njegov prihod.                                     (2 Tim 4,6–8)

Kdor verjame samo v raj na zemlji in mu pogled ne seže dlje od poletnih počitnic, gre s tesnobo v srcu naproti dnevom v prihodnosti.

Njegov jutrišnji dan je nenehno spuščanje jader, dokler se mu potovanje ne konča v žalostnem in temnem pristanišču groba.

Kdor živi s »tistim Gospodovim dnevom« pred očmi, gleda na čas, ki  mineva, kakor na vesel tek.

Njegov jutrišnji dan je nenehno veselo »razvezovanje jader«, da bi zapustil tesne prostore v pristanišču in odjadral proti neskončnemu oceanu.

Nekateri mislijo, da je raj droga: oddalji te od resničnosti, vzame ti iz rok tisto, česar se oklepaš, in te žene v iskanje varljivih in nestvarnih svetov. Ni je večje neumnosti.

Raj je vitamin, izredno učinkovit in edinstven. Neprestano daje novo in svežo moč, da zmoremo tudi najtežje vzpone, ne da bi se upehali, in da v življenju lahko izbojujemo dober boj.

Po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj

Zadnja nedelja v mescu oktobru nas spominja naših svetišč. Cerkev je blagoslovljen, žegnan prostor, ki nas usmerja k hvaležnosti za življenje; v njej se srečujemo z Bogom v zakramentih, najpogosteje v evharistiji,  tu poslušamo božjo besedo in iščemo v veri pravi pogled nase in na druge, na preteklost in sedanjost,  na prihodnost  in večnost, na  žive in rajne… Zares blagoslovljen prostor, vreden našega spoštovanja, naš drugi dom. Hvala Bogu in vsem, ki so pomagali, da jo imamo.